SVETNICA · OPATICA
Sveta Hildomarka
- God
- 19. junija
- Obdobje
- 7. stoletje
Življenje
Sveta Hildomarka je živela v sedmem stoletju v Frankovskem kraljestvu na območju Neustrije. Bila je prva opatinja samostana Fécamp v Normandiji, ki ga je postavil grof Ansegizil. Pod njenim modrim vodstvom in strogo samostansko disciplino je samostan postal cvetoča oaza molitve, deviške čistosti in krščanske ljubezni. Hildomarka je svoje redovnice poučevala z zgledom lastnega življenja, zaznamovanega s stalnim postom, bedenjem in deli milosrčnosti.
Njena heroična krščanska ljubezen je posebej zasijala v času političnih nemirov pod zloglasnim majordomom Ebroinom. Ko je Ebroin dal okrutno osakatiti svetega Leodegarja, škofa v Autunu, mu izpraskal oči ter odsekal ustnice in jezik, je nesrečni trpnik poiskal zavetje. Sveta Hildomarka ga je v svojem samostanu v Fécampu sprejela z izjemno blagostjo, mu z lastnimi rokami negovala rane ter mu nudila utočišče in mir. S svojim krepostnim delovanjem je pokazala pravi obraz evangeljskega milosrčja, ki se ne boji zemeljskih mogočnežev. Umrla je v Gospodu v miru svojega samostana v Fécampu konec sedmega stoletja.
Češčenje in zavetništvo
God svete Hildomarke se obhajuje 19. junija, njen spomin pa je zapisan v Rimskem martirologiju. Češče se kot vzorna redovnica ter zavetnica preganjanih in bolnih. V umetnosti je prikazana kot opatinja z tančico in palico, pogosto kako neguje ranjenega in slepega škofa Leodegarja ali pa drži posodo z zdravilnim balzamom.
Isti dan, 19. junija, godujejo tudi
- Blaženi Boštjan Newdigate, Humfrid Middlemore in Viljem Exmew, duhovniki in mučeniki 16. stoletje
- Blaženi Toma Woodhouse, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Sveta Julijana Falconieri, devica 14. stoletje
- Sveti Deodat iz Neversa, škof 7. stoletje
- Sveti Gervazij in Protazij, mučenca 2. stoletje
- Sveti Remigij Isoré in Modest Andlauer, duhovniki in mučeniki 19. stoletje
- Sveti Romuald, opat 11. stoletje
- Blažena Mihelina iz Pesara, vdova 14. stoletje
- Blaženi Gerland, vitez 13. stoletje
- Sveti Lambert iz Zaragoze, mučenec 4. stoletje