SVETNICA · DEVICA IN MUČENICA
Sveta Dimpla
- God
- 30. maja
- Obdobje
- 7. stoletje
- Smrt
- 700.
Življenje
Sveta Dimfna (znana tudi kot Dympna ali Dimpna) je bila krepostna devica in slavna Kristusova mučenka, ki je s svojim vzvišenim pričevanjem za Odrešenika v sedmem stoletju posvetila tla Brabanta. Po častitljivem cerkvenem izročilu je izhajala z otoka Irske, kjer je bila hči nekega krajevnega kralja, ki je bil še pogan. Njena pobožna krščanska mati se je odlikovala z izjemno lepoto in globoko vero ter poskrbela, da je Dimfna v skritosti prejela pouk v evangeljskem nauku in sveti krst. Že v zgodnji mladosti je sveta deklica naredila zaobljubo večnega devištva in predala svoje srce nebeškemu Ženinu.
Po zgodnji smrti njene matere je kralj potonil v globoko žalost in duhovno temo. Pomračenega uma in nošen z grešno strastjo je zahteval, da poroči lastno hčer, saj je bila po lepoti in plemenitosti verna slika svoje pokojne matere. Zgrožena nad tem brezbožnim predlogom in odločena ohraniti svojo zaobljubo čistosti je Dimfna skrivaj zapustila očetovski dvor v spremstvu svetega duhovnika Gereberna, svojega duhovnega očeta, ter še dveh zvestih služabnikov. Pobegnili so čez morje in pristali v pristanišču Antwerpen, od koder so se odpravili v notranjost ter stigli v malo naselje Gheel v Brabantu.
V Gheelu so se naselili ob skromni kapeli svetega Martina ter preživljali dni v popolni samoti, molitvi, postu in dejavnostih krščanskega milosrčja do krajevnih ubogih. Vendar so kraljevi ogledniki kmalu odkrili njihovo bivališče s pomočjo irskega denarja, s katerim so plačevali hrano. Besni kralj je z oboroženim spremstvom prispel v Gheel ter znova zahteval od hčere, naj gre z njim in privoli v brezbožno poroko. Ko je sveta devica to z gnusom zavrnila, je kralj zapovedal služabnikom, naj usmrtijo starega duhovnika Gereberna, nato pa je sam z lastnim mečem obglavil svojo hčer. Tako je sveta Dimfna, ko je s svojo krvnjo posvetila tla Brabanta, prejela dvojni venec devištva in mučeništva v sedmem stoletju.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje spomin svete Dimfne, device in mučenke, 30. maja (medtem ko jo v nekaterih pokrajinah časte tudi 15. maja). Njeno sveto telo je položeno v stolni cerkvi svete Dimfne v Gheelu v Belgiji, relikvije svetega Gereberna pa so prenesli v Xanten. V Gheelu so našli starodavne kamnite sarkofage in opeko z vrezanim imenom DYMPNA.
Od najstarejših časov se sveta Dimfna kliče kot močna zagovornica in zavetnica zbolelih za duševnimi boleznimi, tesnobami, nevrozami in božjastjo. Okoli njenega svetišča v Gheelu se je razvila edinstvena krščanska skupnost, ki že stoletja sprejema in zdravi duševne bolnike v družinskih domovih ob delu in veliki ljubezni. V sakralni umetnosti je upodobljena kot mlada kraljična s krono na glavi in mečem v roki, medtem ko ji pod nogami leži zvezani hudobec. Je zavetnica duševnih bolnikov, psihiatrov, nevrologov in žrtev družinskega nasilja.
Isti dan, 30. maja, godujejo tudi
- Sveta Ivana Orleanska, devica 15. stoletje
- Sveti Anastazij iz Pavije, škof 7. stoletje
- Sveti Ferdinand III., kralj 13. stoletje
- Sveti Gabin, mučenik 4. stoletje
- Sveti Hubert iz Maastrichta, škof 8. stoletje
- Sveti Jožef Marello, škof 19. stoletje
- Sveti Matija Kalemba Mulumba, mučenik 19. stoletje
- Blaženi Viljem Scott in Richard Newport, duhovniki in mučenci 17. stoletje
- Sveti Bazilij in Emilija, zakonca 4. stoletje
- Sveti Luka Kirby, Viljem Filby, Lovrenc Johnson in Tomaž Cottam, duhovniki in mučenci 16. stoletje