SVETNIK · MUČENEC
Sveti Ragnebert
- God
- 13. junija
- Obdobje
- 7. stoletje
- Smrt
- 680.
Življenje
Sveti Ragnebert je bil ugleden frankovski plemič in slavni Kristusov mučenec, ki je v sedmem stoletju posvetil tla Lugdunske Galije s svojim nedolžnim trpljenjem. Izhajal je iz najvišjega frankovskega plemstva: njegov oče je bil vojvoda Radebert, upravitelj pokrajine med rekama Seno in Loaro. Ragnebert je od zgodnje mladosti pridobil visoko izobrazbo na kraljevem dvoru, vendar se je odlikoval z redko krepostjo, globoko pobožnostjo, pravičnostjo in nesebično ljubeznijo do ubogih.
Zaradi svojih plemenitih vrlin in ugleda med ljudstvom je Ragnebert postal trn v očesu oholemu in brezobzirnemu majordomu neustrijskega dvora Ebroinu, ki je odstranjeval vsakogar, ki ga je imel za grožnjo svoji samovladi. Ebroin ga je krivo obtožil zarote proti kralju Teodoriku III. Ker ni bilo nobenih dokazov proti nedolžnemu mladeniču, si ga Ebroin ni upal javno usmrtiti na dvoru, ampak ga je obsodil na izgon v odročne kraje Burgundije ter ga poveril stražarjem na čelu z nekim Teodohaldom.
Medtem ko so korakali skozi goste gozdove pogorja Bugey v okolici Lyona, v kraju Saint-Rambert-en-Bugey, so stražarji po Ebroinovem skrivnem ukazu napadli nedolžnega Ragneberta. Sveti vitez je prestal smrt z molitvijo na ustnah, ko je opraščal svojim morilcem in izročal svojega duha Bogu, medtem ko so njegovo telo prebadali s suličjem leta 680. Tako je Ragnebert položil svoje življenje kot mučenec pravičnosti in krščanske ljubezni.
Čudeži
Po starodavnem izročilu so na mestu, kjer je bila prelita kri svetega mučenca v gozdu Bugey, po njegovi priprošnji takoj začeli izvirati številni čudeži in ozdravljenja bolnikov. Ko se je nek gobavec z vero dotaknil kamna, natopljenega z Ragnebertovo krvjo, je njegova koža tisti trenutek postala popolnoma čista in zdrava, kar je spodbudilo okolno ljudstvo k postavitvi kapele.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje spomin svetega Ragneberta, mučenca, 13. junija ter izpostavlja njegovo plemenito poreklo, sijajne kreposti in nedolžno smrt pod majordomom Ebroinom na območju Lyona. Nad njegovim grobom v Bugeyu je zrasla glasovita benediktinska opatija, kraj pa se po njem imenuje Saint-Rambert-en-Bugey. V sakralni umetnosti je upodobljen kot mlad frankovski plemič in vitez z mečem, s suličjem, s katerim je bil preboden, in mučeniško palmo v roki. Je zavetnik krivično obtoženih, izgnancev, žrtev političnega preganjanja in vojakov.
Isti dan, 13. junija, godujejo tudi
- Blaženi Gerard iz Clairvauxa, redovnik 12. stoletje
- Sveta Felikula, devica in mučenka 4. stoletje
- Sveti Anton Padovanski, duhovnik in cerkveni učitelj 13. stoletje
- Sveti Aventin iz Larbousta, puščavnik in mučenec 9. stoletje
- Sveti Avguštin Phan Viết Huy in Nikolaj Bùi Viết Thể, mučeniki 19. stoletje
- Sveti Cetej (Peregrin) iz Amiterna, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Fandila Kordovski, duhovnik in redovnik, mučenec 9. stoletje
- Sveti Trifilij, škof 4. stoletje
- Blažena Marija Ana Biernacka, družinska mati in mučenka 19. stoletje
- Sveti Evlogij Aleksandrijski, škof 6. stoletje
- Sveti Psalmodij, puščavnik 7. stoletje