SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Evgen I.
- God
- 2. junija
- Obdobje
- 7. stoletje
Življenje
Sveti Eugen I. je bil rimski državljan iz prve cerkvene regije Rima, sin Rufinjana. Od najzgodnejše mladosti se je posvetil cerkveni službi ter bil med rimsko duhovščino nadvse cenjen zaradi svoje blagosti, svetosti in krščanske darežljivosti. Ko so papeža svetega Martina I. 18. junija 653 po ukazu bizantinskega cesarja Konstansa II. nasilno odvedli iz Rima zaradi neomajne obrambe pravovernosti proti monotelitskemu krivoverstvu, so s Cerkvijo začasno upravljali arhiprezbiter, arhidiakon in primicerij notarjev. Po več kot enem letu izpraznjenega sedeža, ko je papež Martin še trpel v izgnanstvu, je bil Eugen 10. avgusta 654 izvoljen in posvečen v rimskega škofa, kar je prognani papež Martin kasneje očetovsko sprejel.
Cesarski dvor v Carigradu se je nadalje nadjal, da bo novi papež popustil cesarski volji in sprejel monotelitizem, vendar je Eugen pokazal neomajno zvestobo katoliškemu nauku. Ko je poslal svoje legate v Carigrad s pismi cesarju Konstansu II. in izpovedjo prave vere, so odposlanci dovolili, da so jih pridobili bizantinski dvorjani, ter so v Rim prinesli sinodalno pismo novega carigrajskega patriarha Petra. To pismo je bilo sestavljeno v nejasnih in dvomljivih izrazih, ki so se namerno izogibali priznanju dveh volj in dveh delovanj v Kristusu Gospodu. Ko so to pismo leta 656 prebrali pred klerom in ljudstvom v baziliki Svete Marije Velike, so ga verniki z gnusom zavrnili ter papežu niso dovolili zapustiti bazilike, dokler ni slovesno obljubil, da ga nikakor ne bo sprejel.
Razkačeni cesarski namestniki so odprto grozili, da bo Eugen doživel enako usodo kot njegov mučeniški predhodnik Martin ter da ga bodo usmrtili. Pred cesarskim preganjanjem je papeža rešil nenaden vojaški poraz bizantinske vojske pred Saraceni. Med svojim pontifikatom je Eugen sprejel mladega svetega Vilfrida ob njegovem prvem obisku Rima; arhidiakon Bonifacij ga je pripeljal pred papeža, Eugen pa je položil roko na njegovo glavo, molil zanj in ga blagoslovil. Za razne kraje krščanskega sveta je posvetil enaindvajset škofov. Sveto je umrl v Rimu 2. junija leta 657.
Češčenje in zavetništvo
Katoliška Cerkev obhajuje god svetega Eugena I. 2. junija, kakor je zapisano v Rimskem martirologiju. Pokopan je v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Časte ga kot blagega in stanovitnega pastirja, ki je ohranil enost in pravovernost Rimskega sedeža pred pritiski cesarskega absolutizma. V krščanski umetnosti je upodobljen v papeški obleki s tiaro in križem, ko drži v roki knjigo ali zvitek v znak obrambe pravovernosti.
Isti dan, 2. junija, godujejo tudi
- Blaženi Sadok, duhovnik, in tovariši, mučeniki 13. stoletje
- Sveti Erazem iz Formije, škof in mučenik 4. stoletje
- Sveti Gvido iz Acquija, škof 11. stoletje
- Sveti Marcelin, duhovnik, in Peter, zaklinjalec, mučenci 4. stoletje
- Sveti Nikifor I. Konstantinopelski, škof 9. stoletje
- Sveti Nikolaj Romar, laik 11. stoletje
- Sveti Potin, škof, Blandina in šestinštirideset tovarišev, mučenci 2. stoletje