Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Spomin › Sveti Marcel iz Châlonsa

SVETNIK · MUČENIK

Sveti Marcel iz Châlonsa

God
4. septembra
Obdobje
7. stoletje

Življenje

Sveti Marcel je bil mučenec, ki je v zgodnjih krščanskih stoletjih dal svoje življenje za Gospoda Jezusa Kristusa v mestu Châlons-sur-Saône v Lugdunski Galiji. Izhajal je iz krščanske skupnosti, ki je v tistih krajih ohranjala živo vero, prejeto od apostolskih mož. Marcel je bil posvečen v duhovnika ter je z neumorno vnemo oznanjeval evangelij, krščeval spreobrnjence in spodbujal zvesto ljudstvo k postojnosti.

Ko je izbruhnilo okrutno preganjanje krščanskih vernikov, je bil Marcel zaprt zaradi zavračanja darovanja žrtev rimskim bogovom in cesarskim malikom. Pred poganskimi sodniki je neustrašno izpovedal vero v edinega resničnega Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Izpostavljen je bil strašnim mučenjem, vendar ga nikakršne grožnje ali telesna trpljenja niso mogle ločiti od Kristusove ljubezni (Rim 8,35). Svoje mučeništvo je sklenil tako, da so ga zakopali v zemljo do pasu, kjer je po tridnevnem trpljenju v molitvi in slavljenju Boga izročil svojo dušo Stvarniku.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Marcela obhajamo 4. septembra, kot beleži Rimski martirologij. Njegovo ime se z globoko pobožnostjo slavi v škofiji Autun in mestu Châlons-sur-Saône, kjer je nad njegovim grobom postavljena starodavna opatija Saint-Marcel, v kateri je v dvanajstem stoletju umrl tudi slavni Peter Abelard. V krščanski ikonografiji se upodablja v duhovniškem oblačilu s stolo, v roki drži mučeniško palmo ali zakopan v zemljo do pasu v držnji goreče molitve. Klican je kot zavetnik stanovitnosti v veri in nebeški priprošnjik mesta Châlons-sur-Saône.

Isti dan, 4. septembra, godujejo tudi