Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Življenjepisi › Sveti Eata iz Hexhama

Sveti Eata iz Hexhama
Klikni za povečavo
×
Sveti Eata iz Hexhama
Sveti Eata iz Hexhama. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF IN OPAT

Sveti Eata iz Hexhama

God
26. oktobra
Obdobje
7. stoletje
Smrt
686.

Življenje

Sveti Eata je bil vzoren pastir, redovnik in škof, ki je v sedmem stoletju posvetil tla Nortumbrije na severu Anglije in jugu Škotske s svojim krepostnim življenjem in evangeljsko preprostostjo. Bil je eden od dvanajstih prvih angleških dečkov, ki jih je sveti Aidan, apostol Nortumbrije, osebno poučeval v veri in vzgojil za cerkveno službo v samostanu Lindisfarne. Eata je sprejel redovniški poklic ter se odlikoval z izjemno blagostjo, ponižnostjo in modrostjo.

Že leta 651 je bil izvoljen za opata samostana Melrose ob reki Tweed, kjer je v redovništvo sprejel svetega Cutberta in mu poveril službo priorja. Pozneje je bil poslan v Ripon, da bi tam postavil nov samostan, toda ko je bila tam sprejeta rimska praksa, se je vrnil v Melrose. Po zgodovinskem cerkvenem zboru v Whitbyju leta 664 je Eata s krščansko pokornostjo sprejel vseobsegajoče cerkvene odločitve, kralj Osvi pa ga je postavil za opata v Lindisfarnu, kamor je s seboj odpeljal tudi svetega Cutberta, da bi brate blago in potrpežljivo navajal na novo redovno disciplino.

Ko je nadškof Teodor iz Canterburyja leta 678 razdelil obsežno nortumbrijsko škofijo, je Eato posvetil v škofa Bernikije ter mu poveril sedeža v Hexhamu in Lindisfarnu. Ko je tri leta upravljal obe skupnosti, je Eata obdržal Lindisfarne. Toda ko je bil leta 684 sveti Cutbert izvoljen za škofa v Hexhamu, sam pa si je goreče želel ostati v Lindisfarnu, je Eata z velikodušno in bratovsko ljubeznijo zamenjal škofovski sedež s svojim nekdanjim učencem. Zadnji dve leti življenja je preživel kot škof v Hexhamu ter v vsem nadaljeval svoje strogo in skromno redovniško življenje. V Gospodu je v miru in svetosti preminul 26. oktobra 686 v Hexhamu.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirij obeležuje spomin na svetega Eato, škofa, 26. oktobra ter poudarja, da je bil mož najslajše blagosti in preprostosti, ki je modro upravljal samostane in cerkve ter se do konca življenja ni nikoli odvrnil od strogega asketskega življenja. Njegovo telo je bilo pokopano zunaj cerkve v Hexhamu, pozneje pa slovesno preneseno v stolnico ob glavni oltar. V sakralni umetnosti je upodobljen v škofovskem oblačilu z mitro in pastirsko palico, v roki pa drži knjigo redovniškega Pravila in model cerkve v Hexhamu. Je zavetnik škofije Hexham in Newcastle, redovnikov ter tistih, ki negujejo krščansko krotkost in ponižnost.

Isti dan, 26. oktobra, godujejo tudi