Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveta Matrona Solunska

Sveta Matrona Solunska
Klikni za povečavo
×
Sveta Matrona Solunska
Sveta Matrona Solunska. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · MUČENKA

Sveta Matrona Solunska

God
25. marca
Obdobje
3. stoletje
Smrt
300.

Življenje

Sveta Matrona Solunska je bila krepostno krščansko dekle in pogumna mučenka, ki je mesto Solun v Makedoniji posvetila s svojim vzvišenim pričevanjem za Kristusa v tretjem stoletju. Živela je v Solunu, kjer je služila kot sužnja v hiši bogate in napuhnjene judovske gospodinje. Čeprav je bila po zemeljskem stanu podvržena tuji oblasti, je njena duša pripadala izključno Gospodu Jezusu Kristusu, ki ga je v skritosti vroče ljubila in častila.

Matrona je vsak dan skrivaj hodila v krščansko cerkev k molitvi. Nekega dne je njena gospodinja odkrila, da Matrona ne hodi v njeno molilnico, ampak skrivaj obiskuje krščansko bogoslužje. Besna zaradi tega jo je gospodinja začela kruto zasliševati, Matrona pa je mirno in neustrašno pričevala, da je krščanka in da se klanja le živemu Bogu, Odrešeniku sveta.

Razjarjena gospodinja jo je dala zvezati, zapreti v temno sobo in nemilostno bičati. Dneve je bila izpostavljena pretepanju, lakoti in žeji, vendar je Matronino srce ostalo neomajno združeno s Kristusom. Naposled jo je gospodinja dala tepsti s hudimi koli, dokler ni sveta devica podlegla ranam. V neomajnem izpovedovanju Kristusovega imena je Matrona izročila svoj neomadeževani duh Bogu v Solunu in v tretjem stoletju prejela neminljivi venec mučeništva.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja spomin svete Matrone, mučenke, 25. marca, na sam praznik Gospodovega oznanjenja. Njeno mučeniško pričevanje se že od davnine z veliko pobožnostjo ohranja v Solunu ter po vsem krščanskem Vzhodu in Zahodu. Solunski krščani so s spoštovanjem prenesli njeno telo in ga pokopali na častnem mestu, pozneje pa so ji v mestu zgradili cerkev. V sakralni umetnosti je upodobljena kot mlada devica s tančico, ki v roki drži križ in mučeniško palmo, včasih pa tudi kij, orodje svojega trpljenja. Je zavetnica služabnikov, delavk, ujetnikov in tistih, ki trpijo družinsko nasilje zaradi vere.

Isti dan, 25. marca, godujejo tudi