Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Spomin › Blažena Evstohija Bellini

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Evstohija Bellini

God
13. februarja
Obdobje
15. stoletje

Življenje

Blažena Evstohija Bellini (s krstnim imenom Lukrecija) se je rodila v Padovi v prvi polovici petnajstega stoletja. Že od zgodnje mladosti je bila preizkušana s hudimi trpljenji in nerazumevanjem okolice, toda v svojem srcu je našla zatočišče v križanem Kristusu. Pritegnjena k meniškemu življenju in želji po popolni posvetitvi Bogu je vstopila med benediktinke v samostanu v Padovi ter si privzela redovno ime Evstohija.

V samostanu je njeno življenje postalo nenehna daritev ljubezni in pokore. Prenašala je hude telesne bolezni, nerazumevanje in ponižanja, bila pa je izpostavljena tudi hudim duhovnim stiskam ter skušnjavam hudega duha, a je vse to prenašala z junaško potrpežljivostjo, krotkostjo in neomajno vero. Povsem predana Vodilu svetega Benedikta je preživljala ure v nočni molitvi in premišljevanju Gospodovega trpljenja. S svojo ponižnostjo in poslušnostjo je premagala vse preizkušnje ter postala pravo ogledalo evangelskega uboštva, čistosti in odpovedi samemu sebi. Blažena devica je sveto preminila v Gospodu v Padovi, združena s svojim ljubljenim Ženinom.

Češčenje in zavetništvo

Spomin na blaženo Evstohijo Bellini se je stoletja z velikim spoštovanjem ohranjal v Padovi in znotraj reda svetega Benedikta, kjer jo častijo kot vzor potrpežljivosti v preizkušnjah in zvestobe redovnim zaobljubam. Rimski martirologij beleži njen god 13. februarja. V krščanski umetnosti jo upodabljajo v črnem benediktinskem habitu s tančico, v drži ponižne molitve pred razpelom, pogosto s trnovo krono ali lilijo v roki kot znamenjem njene čistosti in trpljenja.

Isti dan, 13. februarja, godujejo tudi