Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Spomin › Blažena Magdalena Panattieri

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Magdalena Panattieri

God
13. oktobra
Obdobje
15. stoletje

Življenje

Blažena Magdalena Panattieri se je rodila leta 1443 v Trinu v pokrajini Monferrato. Že kot deklica je kazala izjemno pobožnost in ljubezen do križanega Kristusa ter položila zasebno zaobljubo devištva po vzoru svete Katarine Sienske. V zgodnji mladosti je vstopila v Tretji red svetega Dominika (Bratje in sestre pokore svetega Dominika), kar je bilo v tistem času neobičajno, saj so bile tretjerednice večinoma vdove in starejše ženske.

Ko je živela v družinskem domu, je Magdalena svoje življenje posvetila delom usmiljenja, molitvi in trajni pokori. Njena mrtvičenja so vključevala nošenje ostre volnene raševine in stroge poste. Zlasti je imela rada otroke, jih zbirala ter poučevala v krščanskem nauku v kapeli ob dominikanski cerkvi v Trinu. Glas o njeni modrosti je kmalu pritegnil odrasle, duhovnike, redovnike in celo krajevne veljake, ki so prihajali k njej po duhovni nasvet.

Magdalena je bila gorljiva zagovornica duhovne prenove svojega reda ter je spodbudila dominikance v Trinu, naj sprejmejo strogo opservanco, ki jo je obnovil blaženi Rajmund iz Capue. Na njeno povabilo je v Trino leta 1490 prišel tudi blaženi Sebastijan Maggi, da bi izpeljal to reformu. Bila je obdarjena z mističnimi milostmi, videnji in stigmo Kristusovega trpljenja, ki jih je ponižno skrivala pred svetom. Ko jo je neki brezbožni in napihnjeni moški javno prisolil zaušnico, je Magdalena krotko padla na kolena in mu ponudila še drugo lice iz ljubezni do Kristusa. Zadnje ure je preživela v radostni molitvi in petju ter govorila zbranim, da ne bi mogla biti srečna v nebesih, če tudi oni ne bodo tam. Mirno je zaspala v Gospodu 13. oktobra 1503.

Čudeži

Gospod je Magdaleno obdaril z duhom preroštva in mističnimi darovi. Vnaprej je napovedala natančen dan svoje smrti ter francoski pohod na italijanski polotok, ki se je zgodil po njenem zemeljskem življenju. Ko so njen brat in bližnji zapadali v težke stiske in moralne nevarnosti, je njena solzna molitev pred razpelom redno prinašala čudovito spreobrnjenje in pomoč iz nebes.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje blažene Magdalene Panattieri je slovesno potrdil papež Lev XII. 26. septembra 1827. Njen god se obhajuje 13. oktobra. Njeno telo, ki je bilo stoletja skrito pred nevarnostjo, so znova našli leta 1964 in ga danes častijo v cerkvi svete Katarine v Trinu. V umetnosti je upodobljena v habitu dominikanske tretjerednice z belo tančico, pri čemer drži v roki razpelo in rožni venec, pogosto pa je obdana z otroki, ki jih poučuje katekizem.

Isti dan, 13. oktobra, godujejo tudi