Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Življenjepisi › Blažena Serafina Sforza

BLAŽENA · REDOVNICA

Blažena Serafina Sforza

God
8. septembra
Obdobje
15. stoletje

Življenje

Blažena Serafina Sforza, rojena kot Sveva da Montefeltro, se je rodila v Urbinu leta 1434 v knežji družini grofa Guidantonija da Montefeltra in matere Caterine Colonna, nećakinje papeža Martina V. Zgodaj je ostala bez staršev ter je bila vzgojena v Rimu v hiši svojega strica, kardinala Prospera Colonne, kjer je pridobila temeljito kršćansko izobrazbo in razvila globoko pobožnost. Leta 1448, pri štirinajstih letih, se je poročila z Alessandrom Sforzo, gospodarjem mesta Pesaro.

Sveva je bila vzorna in zvesta žena, ki je prevzela skrb za vzgojo moževih otrok iz prvega zakona ter modro upravljala mesto in dvor med njegovimi dolgotrajnimi odsotnostmi zaradi vojn. A po desetih letih zakonskega miru se je njen mož vdajal nemoralnemu in razvratnemu življenju. Sveva ga je z blagostjo in ljubeznijo skušala odvračati od greha, vendar je on na njena opozorila odvrnil z besom, sovraštvom in javnimi ponižanji. Lažno jo je obtožil prešuštva in zarote, jo podvrgel hudemu telesnemu zlorabljanju in jo skušal zastrupiti, pri čemer je ostala delno hroma. Naposled jo je na silo pregnal z dvora in jo leta 1457 prisilil, da je vstopila med sestre klarise v samostan Kristusovega telesa (Corpus Christi) v Pesaru.

Ko je dobila potrebno cerkveno dovoljenje, je Sveva oblekla habit klarise in prevzela redovniško ime sestra Serafina. Namesto ogorčenosti je vse nepravičnosti in žalitve darovala Bogu kot zadoščenje za grehe svojega moža. Leta in leta je v solzah neprestano molila za njegovo spreobrnjenje. Gospod je uslišal njene klicaje: Alessandro se je pred smrtjo globoko kesal za svoja hudodelstva, prišel pred samostanska vrata ter v solzah prosil za njeno odpuščanje in umrl spravljen z Bogom leta 1473. Serafina je bila leta 1475 izvoljena za opatico samostana v Pesaru ter je vodila skupnost v duhu popolne ponižnosti in strogega ubogštva. V Gospodu je preminula v Pesaru 8. septembra 1478.

Čudeži

Gospod je grob blažene Serafine proslavil s številnimi čudeži in ozdravitvami bolnikov. Ko so nekaj let po njeni smrti odprli njen grob, so njeno telo našli popolnoma nedotaknjeno in neraspadlo, pri čemer je okoli sebe širilo prijeten vonj po svetosti.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje blažene Serafine je potrdil papež Benedikt XIV. 17. julija 1754. Njen god se v Katoliški cerkvi obhajuje 8. septembra, v frančiškanskem redu pa je zabeležen 9. septembra. Njeno neraspadlo telo počiva v stolnici Marijinega vnebovzetja v Pesaru. V umetnosti je upodobljena v habitu klarise s črno tančico in rožnim vencem v roki, s pogledom, usmerjenim v nebo, kot vzor krščanske potrpežljivosti v težkem zakonu in svetosti v odpuščanju krivic.

Isti dan, 8. septembra, godujejo tudi