Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Življenjepisi › Sveti Peter de Arbués

Sveti Peter de Arbués
Klikni za povečavo
×
Sveti Peter de Arbués
Sveti Peter de Arbués. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PREZBITER IN MUČENIK

Sveti Peter de Arbués

God
17. septembra
Obdobje
15. stoletje
Smrt
1485.

Življenje

Sveti Peter de Arbués (znan tudi kot mojster iz Épile) se je rodil leta 1441 ali 1442 v kraju Épila blizu Zaragoze v Aragoniji v plemiški družini očeta Antonija de Arbuésa in matere Sancie Ruiz. Ko je v domovini pridobil temeljito humanistično izobrazbo, je bil s štipendijo poslan na znamenito univerzo v Bologni, v Španski kolegij svetega Klementa. Tamo se je odlikoval kot vzor učenosti, pobožnosti in krepostnega vedenja ter leta 1473 dosegel doktorat iz teologije in cerkvenega prava ter predaval moralno filozofijo.

Po vrnitvi v Španijo je vstopil med regularne kanonike svetega Avguština pri stolni cerkvi La Seo v Zaragozi, kjer je leta 1474 izrekel slovesne redovniške zaobljube. Cenjen je bil kot vzoren duhovnik, mož stroge askeze, molitve in skrbi za uboge. V tistem času sta katoliška kralja Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska z odobritvijo papeža Siksta IV. ustanovila inkvizicijsko sodišče zaradi ohranitve verske enotnosti in zatiranja krivoverstva, zlasti med tistimi, ki so po prejetem krstu skrivaj nadaljevali opravljanje starih židovskih ali muslimanskih obredov. Veliki inkvizitor Tomás de Torquemada je 4. maja 1484 imenoval očeta Petra de Arbuésa za pokrajinskega inkvizitorja za kraljestvo Aragonijo.

Peter je svojo službo opravljal z veliko vestnostjo in pravičnostjo ter si prizadeval braniti celovitost katoliške vere. Čeprav je sodišče naletelo na močan odpor posameznih vplivnih in bogatih krogov, ki so v novih zakonih videli grožnjo svojim starim privilegijem, se je Peter posvetil zatiranju zablod in spravi. Vendar so ga sobratje zaradi smrtnih groženj, ki so mu jih neprestano izrekali, nagovorili, da je pod redovniškim habitom nosil zaščitno železno srajco.

V noči na 14. september 1485, ko je na kolenih molil pred oltarjem Matere Božje v stolnici La Seo in s svojimi brati kanoniki opravljal nočno molitveno bogoslužje, ga je iz zasede napadla skupina najetih morilcev. Zadali so mu več hudih vbodov z meči v vrat in telo. Sveti kanonik je padel na s krvjo oblita tla cerkve ter odpuščal svojim morilcem. Po dveh dneh hudega trpljenja, okrepljen s svetimi zakramenti, je izročil svojo dušo Bogu v Zaragozi 17. septembra 1485.

Čudeži

Gospod je mučeniško smrt svetega Petra takoj potrdil z nebeškimi znamenji. Po pričevanju sodobnikov so na mestu v stolnici, kjer je bila prelita njegova kri, zabeležili čudodelna znamenja, zvonovi v bližnjih krajih pa so začeli sami od sebe zvoniti. Po njegovem pokopu so se na njegovem grobu v stolnici v Zaragozi dogajala številna čudodelna ozdravljenja bolnih in hromih, ki so se z vero zatekali k njegovemu priprošnji.

Češčenje in zavetništvo

Telo svetega Petra de Arbuésa počiva v posebni kapeli, ki mu je posvečena v stolnici La Seo v Zaragozi. Ljudstvo ga je takoj po smrti slavilo kot mučenca, ki je daroval življenje na pragu oltarja v obrambi krščanske vere. Papež Aleksander VII. ga je razglasil za blaženega 20. aprila 1664, papež Pij IX. pa ga je slovesno razglasil za svetnika 29. junija 1867 z bulo Maiorem caritatem.

Njegov liturgični god se v Rimskem martirologiju obhajuje na dan njegovega rojstnega dne za nebesa, 17. septembra. V krščanski umetnosti je upodobljen v belem kanoničnem oblačilu s palmo mučeništva v roki, pogosto v klečeči drži pred oltarjem, ko ga mučitelji napadajo s hrbta, z mečem ali rano na vratu, kot vzor nepokolebljive zvestobe Cerkvi in mučenec oltarnega prostora.

Isti dan, 17. septembra, godujejo tudi