BLAŽENA · REDOVNICA
Blažena Frančiška d'Amboise
- God
- 4. novembra
- Obdobje
- 15. stoletje
Življenje
Blažena Frančiška d'Amboise se je rodila 9. maja 1427 v gradu Thouars v Franciji v plemiški družini. Že od najzgodnejšega otroštva se je odlikovala z angelsko čistostjo in globoko pobožnostjo do Gospodina. Iz družinskih razlogov se je zaročila z bretonskim vojvodo Petrom II. in se poročila ter postala vojvodinja Bretanje.
Na vojvodskem dvoru je bila Frančiška vzor krščanske žene in vladarice. Kljub dvorskemu sijaju je njeno srce ostalo prosto nečimrnosti: preživljala je ure v skrivni molitvi, nosila pokorilni pas in z neizmerno ljubeznijo skrbela za revne in zapostavljene. S svojo blagostjo in molitvijo je pomagala svojemu možu pri pravičnem upravljanju kneževine.
Ko je leta 1457 ostala vdova, se je odločila popolnoma posvetiti Bogu. S pomočjo blaženega Janeza Soretha, generalnega priorja karmelskega reda, je v Vannesu (Dariorigum) ustanovila prvi ženski samostan karmeličank v Franciji. Ko je bil samostan zgrajen, je tudi sama oblekla karmelski habit in izrekla redovne zaobljube ter postala ponižna Kristusova služabnica. Pozneje je ustanovila tudi samostan Couëts blizu Nantesa, kjer je služila kot priorica ter prednjačila sosestram v molitvi, delu in pokori. V Gospodinu je umrla v samostanu Couëts 4. novembra 1485.
Češčenje in zavetništvo
Rimskokatoliška cerkev obhajuje god blažene Frančiške d'Amboise 4. novembra, kot navaja Rimski martirologij. Papež Pij IX. je potrdil njeno češčenje leta 1863. Njen spomin se z veliko ljubeznijo neguje v karmelskem redu in v francoskih škofijah. V umetnosti je upodobljena v karmelskem habitu s črno tančico in belim plaščem, medtem ko ob njenih nogah leži odvržena vojvodska krona, v roki pa drži križ in rožni venec. Je zavetnica vdov in ustanoviteljic samostanov.
Isti dan, 4. novembra, godujejo tudi
- Blažena Helena Enselmini, devica 13. stoletje
- Sveta Modesta iz Trierja, opatinja 7. stoletje
- Sveti Amancij iz Rodeza, škof 5. stoletje
- Sveti Félix de Valois, puščavnik 13. stoletje
- Sveti Karel Boromejski, škof 16. stoletje
- Sveti Perpète de Maastricht, škof 7. stoletje
- Sveti Pierius, duhovnik 3. stoletje
- Sveti Vital in Agrikola, mučenci 4. stoletje
- Sveti Emerik (Henrik), kraljevič 11. stoletje
- Sveti Nikander, škof, in Hermes, duhovnik, mučenci 4. stoletje