SVETNICA · REDOVNICA
Sveta Rita iz Kašije
- God
- 22. maja
- Obdobje
- 15. stoletje
- Smrt
- 1457.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na Poljskem, Najbolj čaščeni na portugalskem območju
Življenje
Sveta Rita iz Cascie (s krstnim imenom Margareta Lotti) se je rodila leta 1381 v gorski vasi Roccaporena blizu Cascie v Umbriji, v pobožni družini Antonia Lottija in Amate Ferri. Njena starša sta bila med ljudmi znana kot mirovnika, ki sta mirila sprti družini. Rita je že od otroštva v srcu nosila gorečo željo, da bi svoje življenje v devištvu posvetila Bogu v samostanu, vendar je iz poslušnosti do ostarelih staršev privolila v poroko s Paolom Mancinijem.
Njen mož je bil človek osorne, nagle in nasilne narave. Rita je polnih osemnajst let z junaško potrpežljivostjo, molitvijo in blagostjo prenašala njegove žalitve in grobosti. S svojo neomajno krotkostjo ji je uspelo omehčati njegovo trdo srce ter ga privesti h krščanskemu miru in spreobrnjenju. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Janez Jakob in Pavel Marija. Toda ko se je zdelo, da je v družini zavladal mir, je bil njen mož neke noči ubit v zasedi zaradi starih zamer.
Rita je v duhu Kristusovega evangelija javno odpustila morilcem svojega moža, toda sorodniki so njena sinova spodbujali h krvnemu maščevanju. Ko je videla, da njene materinske prošnje ne morejo popolnoma odvrniti sinov od maščevanja in hudega greha, je Rita v vapiči molitvi prosila Gospoda, naj raje vzame njena otroka k sebi, kot da bi njuni duši propadli v umoru in sovraštvu. Kmalu zatem sta oba sinova zbolela ter spravljena z Bogom in materjo sveto umrla.
Ko je ostala sama, je Rita znova začutila klic v redovno življenje. Zaprosila je za sprejem v samostan avguštink svete Marije Magdalene v Cascii, vendar so jo sestre večkrat zavrnile, ker je bila vdova in zaradi strahu pred družinskim maščevanjem. Rita se ni vdala: z molitvijo in postom ji je uspelo doseči popolno spravo med družino svojega pokojnega moža in njegovimi morilci. Izročilo poroča, da so jo v samostan kljub zaklenjenim vratom čudežno vpeljali njeni nebeški zavetniki, sveti Janez Krstnik, sveti Avguštin in sveti Nikolaj Tolentinski. Redovnice so jo tedaj z veseljem sprejele in Rita je oblekla avguštinski habit.
V samostanu je preživela štirideset let v strogi pokori, postu in nenehni molitvi. Leta 1432 (ali 1442) je po pretresljivi pridigi o Jezusovem trpljenju pokleknila pred razpelo in prosila, da bi smela začutiti vsaj del Odrešenikovega trpljenja. V tistem hipu se je s Kristusove trnove krone odlomil trn in se globoko zasadil v Ritino čelo ter pustil bolečo rano, ki jo je svetnica nosila petnajst let vse do smrti. Zadnja leta življenja je preživela priklenjena na posteljo v hudih bolečinah, tik pred njeno smrtjo pa je pozimi na poledenelem vrtu v Roccaporeni vzcvetela dišeča rdeča vrtnica in dozorele so fige. V Gospodu je preminila v Cascii 22. maja 1457.
Čudeži
Gospod je sveto Rito proslavil z neštetimi čudežnimi deli za časa življenja in po smrti. Ko je predstojnica v samostanu preizkušala njeno poslušnost z ukazom, naj vsak dan zaliva suh štor vinske trte v križnem hodniku, je suh les po Ritini veri in poslušnosti oživel, ozelenel in obrodil bogat pridelek grozdja. Zimski cvet vrtnice in zorenje fig sredi snega v Roccaporeni sta potrdila njeno svetost. Po njeni smrti njeno telo ni strohnelo, marveč je ostalo neokrnjeno in širilo čudovit cvetlični vonj, na njenem grobu v Cascii pa so se dogajala čudežna ozdravljenja slepih in neozdravljivo bolnih.
Češčenje in zavetništvo
Rimskokatoliška cerkev obhaja god svete Rite 22. maja. Papež Urban VIII. jo je leta 1626 razglasil za blaženo, papež Leon XIII. pa jo je slovesno kanoniziral 24. maja 1900. Njeno netrohnjivo telo počiva v stekleni krsti v baziliki svete Rite v Cascii, kamor vsak dan romajo reke vernikov z vsega sveta. V umetnosti jo upodabljajo v črnem habitu avguštinke z rano od trna na čelu, medtem ko v roki drži razpelo, šopek vrtnic in fige. Med krščanskim ljudstvom jo z ljubeznijo imenujejo »svetnica nemogočega in brezupnih primerov«, je pa tudi zavetnica zakoncev v težkih zakonih, mater, vdov in zlorabljenih oseb.
Isti dan, 22. maja, godujejo tudi
- Blažena Marija Dominika Brun Barbantini, redovnica 19. stoletje
- Sveta Kiterija, devica 5. stoletje
- Sveti Aton iz Pistoie, škof 12. stoletje
- Sveti Bazilisk iz Komane, škof in mučenik 4. stoletje
- Sveti Kast in Emil, mučenci 3. stoletje
- Sveti Mihael Hồ Đình Hy, mučenik 19. stoletje
- Sveti Ozonij iz Angoulêmea, škof 4. stoletje
- Sveti Volk iz Limogesa, škof 7. stoletje
- Blažena Ponižnost (Rozana), opatinja 14. stoletje
- Blaženi Janez Forest, duhovnik in mučenik 16. stoletje
- Blaženi Matej iz Arime, katehet in mučenik 17. stoletje
- Blaženi Peter od Vnebovzetja in Janez Krstnik Machado, duhovniki in mučenci 17. stoletje
- Sveta Julija Korziška, devica in mučenica 5. stoletje
- Sveti Dominik Ngôn, mučenik 19. stoletje
- Sveti Janez Parmerski, opat 10. stoletje