Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Bernard Badenski

Blaženi Bernard Badenski
Klikni za povečavo
×
Blaženi Bernard Badenski
Blaženi Bernard Badenski. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · MEJNI GROF

Blaženi Bernard Badenski

God
15. julija
Obdobje
15. stoletje
Smrt
1458.

Življenje

Blaženi Bernard Badenski (Bernhard II. von Baden) se je rodil v gradu Hohenbaden v Baden-Badnu konec dvajsetih let 15. stoletja (1428 ali 1429) kot drugi sin badenskega markgrofa Jakoba I. in Katarine Lotarinške. Odraščal je v globoko verni družini, ki je zidala samostane in obnavljala cerkve. Bernard je prejel odličen knežji vzgojni pouk, ki ga je pripravljal na upravljanje severnega dela markgrofije. Zaročil se je z Magdaleno Valois, hčerko francoskega kralja Karla VII.

Leta 1452 je bil poslan na cesarski dvor, kjer je pridobil viteško izobrazbo in postal osebni odposlanec svetorimskega cesarja Friderika III., s katerega družino je bil v sorodstvenih vezeh. Vendar se je sredi viteškega sijaja Bernard odlikoval z nevsakdanjo osebno pobožnostjo in čistostjo srca. Po očetovi smrti leta 1453 se je velikodušno odpovedal svojemu delu vladarskih pravic in posesti v korist starejšega brata Karla, odpovedal pa se je tudi poroki s francosko kraljevsko hčerjo, da bi se povsem posvetil višjim ciljem. Ogromen del svojih prihodkov je razdelil ubogim in trpečim ter živel v veliki skromnosti.

Ko so osmanske čete leta 1453 osvojile Carigrad, se je krščanska Evropa znašla v veliki nevarnosti. Cesar Friderik III. je mlademu knezu Bernardu poveril občutljivo in naporno poslanstvo: obiskati evropske kraljeve in knežje dvore, da bi vladarje spodbudil k miru in združitvi v obrambnem pohodu za zaščito krščanskih narodov. Bernard se je temu poslanstvu posvetil z vsem žarom svoje vere.

Ko je potoval po italijanskih deželah, je prišel v Genovo, kjer je v tistem času razsajala strašna kuga. Ko je pomagal obolelim, se je tudi sam okužil s to smrtonosno boleznijo. V prizadevanju, da bi se vrnil v domovino, je prispel do kraja Moncalieri blizu Torina v Pijemontu, kjer se je popolnoma izčrpan zgrudil na poti. Sprejeli so ga bratje frančiškani v svojem samostanu. Tamo je po prejetju svetih zakramentov ter darovanju svojega mladega življenja Bogu za rešitev krščanstva sveto umrl 15. julija 1458.

Čudeži

Gospod je blaženega Bernarda proslavil s čudovitimi znamenji že ob njegovem prehodu v večnost. Med njegovim slovesnim pogrebom v cerkvi v Moncalieriju se je zgodil prvi čudež: moški po imenu Cordero, ki je bil od rojstva hrom in paraliziran, se je dotaknil krste svetega kneza in v tistem trenutku popolnoma ozdravel. Po tem dogodku so se na njegovem grobu zvrstila številna čudovita ozdravljenja bolnikov, ki so klicevali njegovo priprošnjo.

Češčenje in zavetništvo

Rimokatoliška cerkev obhajuje god blaženega Bernarda Badenskega 15. julija. Njegov grob v cerkvi Santa Maria della Scala v Moncalieriju je postal slavno romarsko središče. Papež Klemen XIV. je 16. septembra 1769 slovesno potrdil njegovo češčenje in ga razglasil za blaženega. Je glavni zavetnik Badna in freiburške nadškofije ter mesta Moncalieri. Vsako leto v Moncalieriju poteka slovesna zgodovinska procesija z njegovimi relikvijami. V sakralni umetnosti je upodobljen kot mlad vitez v sijajnem oklepu z mečem in knjigo v roki, z vladarskim praporom ali grbom Badna, pogosto obdan z žarki nebeške svetlobe. Je zavetnik krščanskih vladarjev, diplomatov in borcev za mir med narodi.

Isti dan, 15. julija, godujejo tudi