Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 15. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Jakov Strepa

Blaženi Jakov Strepa
Klikni za povečavo
×
Blaženi Jakov Strepa
Blaženi Jakov Strepa. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · ŠKOF

Blaženi Jakov Strepa

God
20. oktobra
Obdobje
15. stoletje
Smrt
1409.

Življenje

Blaženi Jakob Strepa (Jakub Strzemię) se je rodil okoli leta 1340 v Krakovu, v plemiški poljski družini, ki je v svojem grbu nosila streme. Od zrele mladosti je gojil globoko in iskreno pobožnost do svetega Frančiška Asiškega, kar ga je spodbudilo, da je zapustil sijaj plemiškega stanu in vstopil v Red manjših bratov. Po izrečenih redovniških zaobljubah in mašniškem posvečenju se je v njem razplamtela apostolska vnema za oznanjevanje vesele vesti narodom, ki še niso spoznali polnosti krščanske resnice.

Pridružil se je Družbi bratov popotnikov za Kristusa, skupnosti frančiškanov in dominikancev, posvečeni misijonskemu delu v vzhodni Evropi, zlasti v Ruteniji in Moldaviji. Jakob je postal generalni vikar te misije ter neumorno peš obiskoval širna območja v ubožnem redovniškem habitu in z velikim uspehom oznanjeval Božjo besedo. Od leta 1385 do 1388 je opravljal službo gvardijana frančiškanskega samostana Svetega križa v Lvovu. Papež Bonifacij IX. ga je 27. junija 1391 imenoval za nadškofa v Haliču, škofovsko posvečenje pa je prejel v začetku leta 1392 v Tarnówu.

Kot nadškof je Jakob svoj sedež prenesel v Lvov. Vse svoje škofovske prihodke je usmeril v gradnjo novih cerkva, ustanavljanje župnij, postavitev šol, bolnišnic in hirališč za ubožne, sam pa je naprej živel v najstrožji evangeljski revščini in odpovedovanju. Z vsem srcem je spodbujal evharistično češčenje in pobožnost do Blažene Device Marije, katere podobo je vključil v svoj škofovski grb in prstan. Leta 1406 je v Lvovu sklical pokrajinsko sinodo za duhovno prenovo duhovščine in vernikov. Opravljal je tudi službo senatorja v kraljevem svetu, kjer se je modro zavzemal za mir in obrambo ljudstva. Po osemnajstih letih rodovitnega škofovskega služenja je mirno zaspal v Gospodu v Lvovu 20. oktobra 1409.

Čudeži

Gospod je blaženega Jakoba proslavil s čudovitimi znamenji za časa življenja in po smrti. Ko so leta 1419, deset let po njegovi smrti, odprli njegov grob v samostanski cerkvi Svetega križa v Lvovu, so njegovo telo našli popolnoma celovito in nepreperelo, oblečeno v redovniški habit s škofovskimi insignijami. Na njegovem grobu so se skozi stoletja po njegovi priprošnji dogajala številna ozdravljenja bolnikov in rešitve iz raznih stisk.

Češčenje in zavetništvo

Telo blaženega Jakoba Strepe je položeno v stolnici v Lvovu, kjer njegove svete ostanke z velikim spoštovanjem častijo. Papež Pij VI. je svečano potrdil njegovo starodavno češčenje 11. septembra 1790. Leta 1909, ob petstoletnici njegove smrti, je bil razglašen za glavnega nebeškega zavetnika lvovske nadškofije in poljske province frančiškanov konventualcev. Mestni svet Lvova ga je razglasil za zavetnika in varuha mesta. V Rimskem martirologiju se njegov god obhaja 20. oktobra. V krščanski umetnosti je upodobljen v škofovskem oblačilu ali v frančiškanskem habitu s palijem in mitro, držeč v roki sliko Matere Božje ali monstranco z Najsvetejšim zakramentom.

Isti dan, 20. oktobra, godujejo tudi