Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveta Apolonija

Sveta Apolonija
Klikni za povečavo
×
Sveta Apolonija
Sveta Apolonija. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · DEVICA IN MUČENKA

Sveta Apolonija

God
9. februarja
Obdobje
3. stoletje
Smrt
249.

Življenje

Sveta Apolonija je bila ugledna krščanska devica in diakonisa, ki je pretrpela mučeništvo v Aleksandriji konec leta 248 ali v začetku leta 249, na predvečer preganjanja cesarja Decija. Ob obletnici tisočletnice Rimskega cesarstva se je pogansko prebivalstvo v Aleksandriji dvignilo na vstajo proti krščanom na spodbudo nekega svojega pesnika, ki je napovedoval nesrečo. Mestne oblasti niso storile ničesar, da bi zaščitile krščane, zato je razdivjana množica nekažnovano ropala njihove domove, jih zlorabljala in ubijala.

O trpljenju krščanov in mučeništvu svete Apolonije poroča aleksandrijski škof Dionizij v pismu Fabiju, škofu Antiohije, katerega odlomke je zabeležil cerkveni zgodovinar Evzebij v delu Cerkvena zgodovina. Ko so uporniki kruto usmrtili krščana Metro in Kvinto, je njihova sovražnost zajela tudi Apolonijo, ki je v krščanski skupnosti uživala izjemen ugled in spoštovanje zaradi svoje posvečenosti in starosti. Razbojnici so jo ujeli in ji z udarci izbili vse zobe. Zatem so zunaj mestnih vrat naložili velik grmado ter ji zagrozili, da jo bodo živo zažgali, če z njimi ne bo izgovorila brezbožnih besed, ter klevetala Kristusa ali klicala poganska božanstva.

Ko je zaprosila le za malo prostosti, se je sveta Apolonija za trenutek zaustavila, nato pa se je sama prostovoljno vrgla v ogenj in zgorela, ter raje izbrala smrt v plamenih kakor odpadništvo od prave vere. O njenem dejanju je razpravljal tudi sveti Avguštin v delu O Božji državi, ko je premišljeval zgled svetih žensk, ki so v preganjanjih izbrale smrt, da bi ohranile čistost in vero, ter poudaril, da je bilo to storjeno po posebnem Božjem navdihu in poslušnosti Duhu Svetemu.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje svete Apolonije se je hitro razširilo z Vzhoda na krščanski Zahod. Rimskokatoliška cerkev obhajuje njen god 9. februarja, kot beleži tudi Rimski martirologij. V Rimu ji je bila postavljena cerkev v četrti Trastevere, kjer se še danes nahaja trg, ki nosi njeno ime (Piazza Sant'Apollonia).

Zaradi strašnih muk, ki jih je prestala, ko so ji izbili zobe, se sveta Apolonija časti kot nebeška zavetnica stomatologov, zobozdravnikov in zobnih tehnikov, verniki pa se k njej stoletja zatekajo kot k priprošnjici zoper zobobol in bolezni ustne votline. V sakralni umetnosti je redno upodobljena s kleščami v roki, v katerih drži zob, pogosto ob knjigi evangelija in mučeniški palmi, simbolih svoje nepokolebljive zvestobe Kristusu do smrti v plamenih.

Isti dan, 9. februarja, godujejo tudi