Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveti Štefan I.

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Štefan I.

God
2. avgusta
Obdobje
3. stoletje

Papeži

Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem

Življenje

Sveti Štefan I. je bil rimski papež, ki je vodil Petrov sedež od maja 254 do avgusta 257. Rojen v Rimu kot sin Jovija se je odlikoval s predanim služenjem Cerkvi kot arhiakon pod papežem svetim Lucijem I., ki mu je pred svojim mučeništvom poveril skrb za skupnost.

Štefanov pontifikat so zaznamovala velika teološka in disciplinska vprašanja, zlasti v zvezi s posledicami preganjanja pod cesarjem Decijem. V teh hudih časih se je odločno zoperstavil togim zmotam heretikov Novata in Novacijana, ki so zavračali odvezo tistim, ki so v strahu padli med preganjanjem. Ko se je Marcijan, škof Arlesa, priklonil tej novacijanski strogosti in uskrajeval obhajilo spokornikom, je Štefan na spodbudo škofov Galije in svetega Ciprijana Kartaškega ukrepal za zaščito cerkvenega občestva in usmiljenja do spokornikov.

Najpomembnejše dejanje njegovega pontifikata je bila obramba veljavnosti krsta, ki so ga podelili krivoverci, pod pogojem, da je bil podeljen v imenu Očeta in Sina in Duha Svetega. Ko so posamezne krajevne Cerkve v Afriki in Mali Aziji pod vodstvom svetega Ciprijana zahtevale ponovni krst tistih, ki so prejeli zakrament zunaj Cerkve, je Štefan odločno poudaril starodavno rimsko izročilo: krst vtisne neizbrisno znamenje in združi človeka s Kristusom ter se ne sme ponavljati. Prepovedal je ponovni krst tistih, ki iščejo polno občestvo Cerkve, ter določil le polaganje rok za spravo. Njegovo jasno stališče je ohranilo edinost nauka in postalo splošno pravilo celotne Katoliške cerkve.

Papež Štefan se je odlikoval tudi z veliko delavno ljubeznijo do ubogih in preganjanih ter pošiljal znatno pomoč cerkvam v Siriji in Arabiji. Po starodavnem izročilu je uredil tudi liturgično disciplino in določil, da se oblačila, uporabljena pri bogoslužju, ne smejo nositi v vsakdanjih posvetnih priložnostih. Umrl je 2. avgusta 257, na samem začetku novega preganjanja pod cesarjem Valerijanom.

Češčenje in zavetništvo

Sveti Štefan I. je pokopan v papeški kripti v Kalistovih katakombah na Apijski cesti. Kasneje je papež Pavel I. prenesel njegove svete relikvije v samostan, pozidan njemu v čast. Rimski martirologij obhajuje njegov god 2. avgusta ter posebej hvali njegovo obrambo zakramentalne edinosti krsta s Kristusom. V cerkveni umetnosti se prikazuje v papeškem oblačilu s tiaro in knjigo ali z mučeniškimi znamenji. Je zavetnik Hvarske škofije in mesta Hvar, kjer se skozi stoletja z veliko pobožnostjo časti kot nebeški zavetnik.

Isti dan, 2. avgusta, godujejo tudi