Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveti Polievkt

Sveti Polievkt
Klikni za povečavo
×
Sveti Polievkt
Sveti Polievkt. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Polievkt

God
7. januarja
Obdobje
3. stoletje
Smrt
259.

Življenje

Sveti Polievkt je bil ugleden rimski častnik in slavni Kristusov mučenec, ki je v tretjem stoletju v mestu Melitena v Armeniji daroval svoje življenje za Gospoda. Bil je plemenitega rodu, odlikovan s cesarskimi vojaškimi častmi in izjemno cenjen zaradi svojega poguma v cesarski vojski. Čeprav je še spadal med tiste, ki so se pripravljali na prejem svetega krsta, je njegovo srce gorelo od iskrene ljubezni do Odrešenika.

Ko je cesar Decij izdal strog edikt, s katerim je vsem državljanom in vojakom pod grožnjo najhujših kazni zapovedal darovanje žrtev rimskim bogovom, je Polievkt začutil sveto jezo proti malikovalstvu. Ko so na javnem trgu brali cesarske razglase, je Polievkt stopil naprej, javno raztrgal cesarski edikt in pred očmi osuple množice razbil poganske malike, ki so bili pripravljeni za žrtvovanje.

Nemudoma so ga prijeli in privedli pred cesarskega namestnika. Niti solze njegove žene niti prošnje tasta niti strahovite grožnje preganjalcev ga niso mogle odvrniti od odločitve, da ostane zvest Kristusu. Izpostavljen je bil nečloveškim mukam, ki jih je prenašal z nadnaravno močjo. Obsojen na smrt je pretrpel mučeništvo z obglavljenjem v Meliteni. Tako je sveti Polievkt, ne da bi uspel prejeti krstno vodo, prejel slavni krst krvi, ko se je umil v lastni preliti krvi za Kristusa.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij slavi spomin svetega mučenca Polievkta 7. januarja ter poveličuje njegov pogum, s katerim je razbil malike in sprejel krst v lastni krvi. Njegovo češčenje se je zgodaj razširilo po vsem krščanskem Vzhodu; v Carigradu mu je plemenita Anicija Julijana v šestem stoletju postavila veličastno baziliko, eno najbolj razkošnih stavb cesarskega mesta. V krščanski umetnosti je prikazan kot rimski častnik v oklepu, z mečem v roki, mučeniško palmo in razbitim malikom pod nogami. Je zavetnik vojakov, krstnih botrov in vseh, ki izrekajo slovesne prisege, verniki pa se k njemu zatekajo s prošnjo za dar neustrašenosti pri izpovedovanju vere.

Isti dan, 7. januarja, godujejo tudi