SVETNICA · DEVICA IN MUČENKA
Sveta Sofija iz Ferma
- God
- 30. aprila
- Obdobje
- 3. stoletje
Življenje
Sveta Sofija je bila plemenita devica in pogumna mučenka, ki je posvetila tla pokrajine Piceno v srednji Italiji s svojim vzvišenim pričevanjem za Gospoda Jezusa Kristusa v tretjem stoletju. Živela je v starodavnem rimskem mestu Fermo (Firmum Picenum), v obdobju cesarja Decija, ko so rimski cesarski namestniki sprožili splošno preganjanje krščanov z namenom, da bi vse podložnike prisilili k sodelovanju pri poganskih žrtvovanjih.
Sofija se je odlikovala z izjemno modrostjo, krepostjo in čistostjo srca ter v vsem upravičevala svoje sveto ime, ki v grškem jeziku pomeni modrost. Že od zgodnje mladosti je sprejela krščansko vero in zaobljubila svoje devištvo Kristusu ter preživljala dneve v molitvi, skritosti, postu in delih bratovske ljubezni. Njena globoka vera ter zavračanje svetnih zabav in idolopoklonstva so pritegnili pozornost cesarskih oblasti v Fermu.
Aretirana in privedena pred poganskega sodnika je bila Sofija pozvana, naj se podredi cesarskim ukazom in prinese kadilo kipom rimskih bogov. Sveta devica je to odločno zavrnila ter pričala, da se klanja samo živemu Bogu, Stvarniku celotnega sveta. Izpostavljena je bila hudim mukam in zaporniškim trpljenjem, da bi jo napeljali k odpadništvu, vendar je Sofija ostala stanovitna v molitvi do samega konca. Obsojena na smrt je preprenela mučeništvo v mestu Fermo ter v tretjem stoletju prejela nemotljivi venec devištva in mučeništva. Pobožni krščani so z velikim spoštovanjem pokopali njeno sveto telo.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij slavi spomin svete Sofije, device in mučenke, 30. aprila ter poudarja njeno slavno pričevanje v mestu Fermo v Picenu. Njen spomin se od davnin z veliko pobožnostjo hrani v katedrali v Fermu in okolnih krajih pokrajine Marke, kjer se ji verniki priporočajo za nebeško priprošnjo. V sakralni umetnosti je upodobljena kot mlada zgodnjekrščanska devica s tančico in krono modrosti na glavi, ki drži v roki mučeniško palmo, knjigo Svetega pisma in križ. Je zavetnica devic, študentk, učenk in tistih, ki iščejo dar božanske modrosti v življenjskih preizkušnjah.
Isti dan, 30. aprila, godujejo tudi
- Blažena Marija Vteljenja Guyart Martin, redovnica 17. stoletje
- Blažena Paulina von Mallinckrodt, devica 19. stoletje
- Blaženi Benedikt iz Urbina, duhovnik 17. stoletje
- Sveti Adjutor, vitez in pokornik 12. stoletje
- Sveti Avgul iz Viviersa, škof 6. stoletje
- Sveti Donat iz Evreje, škof 4. stoletje
- Sveti Erkenwald iz Londona, škof 7. stoletje
- Sveti Evtropij iz Saintesa, škof in mučenec 3. stoletje
- Sveti Gvalfard iz Verone, puščavnik 12. stoletje
- Sveti Jožef Benedikt Cottolengo, duhovnik 19. stoletje
- Sveti Kvirin iz Neussa, vojaški tribun in mučenec 2. stoletje
- Sveti Lovrenc iz Novare, duhovnik in mučenec 4. stoletje
- Sveti Merkurijal iz Forlìja, škof 5. stoletje
- Sveti Pij V., papež 16. stoletje
- Sveti Pomponij iz Neaplja, škof 6. stoletje
- Blaženi Peter Diakon (Levit), diakon 6. stoletje
- Blaženi Viljem Southerne, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Amator, duhovnik, Peter, redovnik, in Ludvik, mučenci 9. stoletje
- Sveti Diodor in Rodopijan, mučenci 4. stoletje
- Sveti Jožef Tuân, duhovnik in mučenec 19. stoletje