SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Gaj
- God
- 22. aprila
- Obdobje
- 3. stoletje
- Smrt
- 296.
Življenje
Sveti Gaj, papež in mučenec, je upravljal Rimsko cerkev konec tretjega stoletja, od 17. decembra 283 do 22. aprila 296, kot naslednik papeža Evtihijana. Po starodavnem in častitljivem izročilu Cerkve je bil doma iz rimske pokrajine Dalmacije, iz mesta Salona, ter je bil v sorodstvu s samim cesarjem Dioklecijanom. Kljub cesarskemu sorodstvu in možnostim uživanja najvišjih svetnih časti je Gaj svoje življenje v celoti posvetil Gospodu in služenju njegovi Cerkvi v Rimu.
Njegov pontifikat se je odvijal v izjemno zahtevnih zgodovinskih okoliščinah, v letih, ki so predhajala velikemu Dioklecijanovemu preganjanju. Gaj je modro in budno upravljal rimsko čredo ter utrjeval cerkveno disciplino in red cerkvenih stopenj. Starodavne cerkvene knjige beležijo, da je sprejel določbo, po kateri nihče ne more biti posvečen v škofa, če prej ni prešel vseh nižjih in višjih cerkvenih redov: vratarja, lektorja, egzorcista, akolita, poddiakona, diakona in prezbiterja.
Ko so cesarski pritiski začeli naraščati, se je moral Gaj skrivati v podzemnih pokopališčih in katakombah, da bi ohranil vodstvo Cerkve in zaščitil zaupano mu ljudstvo. Iz skrivališča je neumorno toolažil verne, obhajal sveta skrivnosti in spodbujal bodoče mučenike, med katerimi so bili tudi člani njegove rodbine, na primer sveta Suzana. Po več kot dvanajstih letih modrega vodenja Cerkve in prestajanju številnih stisk ter preganjanj je umrl kot slavni spoznavalec vere v Gospodu 22. aprila 296. Pokopan je v papeški kripti na Kalistovem pokopališču ob Apijski cesti v Rimu.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij slavi spomin svetega Gaja, papeža, 22. aprila ter poudarja njegov počitek na Kalistovem pokopališču ob Apijski cesti, potom ko se je izognil Dioklecijanovim preganjanjem ter umrl kot stanoviten spoznavalec vere. Njegova izvirna grobna plošča z napisom je bila najdena v katakombah svetega Kalista, njegove relikvije pa so bile pozneje prenesene v cerkev San Caio na Kvirinalu ter nato v cerkev Sant'Andrea della Valle. V sakralni umetnosti je upodobljen v papeškem oblačilu s tiaro in papeškim križem, ko drži v roki knjigo cerkvenih stopenj. Je zavetnik rojstne Dalmacije, mesta Solin, bogoslovcev in tistih, ki napredujejo v cerkvenih redovih.
Isti dan, 22. aprila, godujejo tudi
- Sveta Senorina iz Baste, opatinja 10. stoletje
- Sveti Agapit I., papež 6. stoletje
- Sveti Epipodij iz Lyona, mučenec 2. stoletje
- Sveti Leon iz Sensa, škof 6. stoletje
- Sveti Soter, papež 2. stoletje
- Sveti Teodor Sikeot, škof in iguman 7. stoletje
- Sveti Marjaha, korepiskop in mučenec 4. stoletje