Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveti Pionij

Sveti Pionij
Klikni za povečavo
×
Sveti Pionij
Sveti Pionij. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK IN MUČENEC

Sveti Pionij

God
11. marca
Obdobje
3. stoletje
Smrt
250.

Življenje

Sveti Pionij je bil kreposten duhovnik Cerkve v Smirni v Mali Aziji in slavni mučenec, ki je sredi tretjega stoletja, 12. marca 250, v času preganjanja cesarja Decija dal življenje za Gospoda Jezusa Kristusa. Na predvečer spomina na mučeništvo svetega Polikarpa, 23. februarja, je Pionij skupaj s Sabino in Asklepiadom preživel noč v postu in molitvi. Ker je vedel, da jih bodo prijeli, je Pionij sebi in svojim tovarišem nadel težke verige okoli vratu, da bi vsem pokazal, da so že pripravljeni na obsodbo in da ne bodo tako kot mnogi drugi omahovali pred maliki.

Zjutraj so jih privedli na mestni trg v Smirni, ki je bil poln poganov in Judov. Pred zbrano množico je Pionij imel znamenit in ognjevit govor, v katerem je Grke pozval, naj se ne posmehujejo omahljivim kristjanom, pri čemer jih je spomnil na Homerjeve besede o nepristranskosti do sovražnika, Judom pa je navajal Mojzesa in Salomona ter odločno zavrnil vsako zahtevo po darovanju cesarskim bogovom. Vrgli so jih v ječo, kjer je Pionij neutrudno spodbujal zaprte brate in sprejemal omahljive kristjane ter jih spodbujal k iskrenemu kesanju.

Ko je v Smirno prispel prokonzul, je Pionija najprej z laskanjem, nato pa s krutim mučenjem poskušal navesti na odpadništvo. Ko je videl, da ga nobeno trpljenje ne more omajati, ga je obsodil na grmado. Pionij je z veseljem stopil na morišče, sam slekel svoja oblačila in dovolil, da ga pribijejo na les. Medtem ko je ogenj plamenel okoli njega, je Pionij zaprl oči v molitvi ter z besedami: »Gospod, v tvoje roke izročam svojega duha!« v tretjem stoletju mirno izročil svojo zmagovito dušo Bogu.

Čudeži

Potem ko je plamen grmade ugasnil, so zbrani verniki z občudovanjem ugotovili, da ogenj svetemu telesu mučenca Pionija ni prav nič škodoval: njegovi lasje, brada in koža so ostali povsem nepoškodovani in svetli, njegov obraz pa je žarel od nebeškega miru in lepote, kar je mnoge pogane spodbudilo k občudovanju Kristusove moči.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij slavi spomin svetega Pionija, duhovnika in mučenca, 11. marca (medtem ko se v starodavnih spisih omenjata tudi 1. februar in 12. marec). Njegov izvirni spis o mučeništvu se uvršča med najbolj pretresljiva in najbolj verodostojna pričevanja zgodnjekrščanske zgodovine. V sakralni umetnosti je upodobljen v duhovniških oblačilih z mašnim plaščem sredi plamenov grmade, z verigami okoli vratu in mučeniško palmo v roki. Je zavetnik pridigarjev, zaporniških kaplanov in tistih, ki pomagajo omahljivim, da se vrnejo na pot vere.

Isti dan, 11. marca, godujejo tudi