SVETNICA · MUČENKA
Sveta Priska
- God
- 18. januarja
- Obdobje
- 3. stoletje
- Smrt
- 269.
Življenje
Sveta Priska je bila krščanska devica in mučenka, ki je v Rimu poveličala Gospoda s svojo žrtvijo med preganjanji v tretjem stoletju. Po cerkvenem izročilu je izhajala iz plemenitega rodu, njena družina pa je bila povezana z rimskimi senatorskimi krogi, ki so zgodaj sprejeli evangelij.
V časih, ko je cesarski Rim od svojih podložnikov terjal čaščenje malikov, je Priska svojo mladost odločno posvetila Kristusu ter zavrnila zemeljske časti in razkošje. Ko so jo cesarskim oblastem naznanili kot kristjanko, je neustrašno stopila pred sodnike in izpovedala vero v edinega pravega Boga. Zaradi odklanjanja daritev poganskim božanstvom so jo izpostavili hudim mukam in ponižanjem, toda nobene grožnje je niso mogle ločiti od Kristusove ljubezni. Svojo slavno zemeljsko pot je sklenila z mučeniško smrtjo ter darovala življenje za Odrešenika. Telo svete mučenke so verniki z velikim spoštovanjem pokopali v Priscilinih katakombah ob Salarijski cesti v Rimu, kjer so se zgodnji kristjani zbirali k molitvi.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij omenja sveto Prisko 18. januarja in spominja na starodavno baziliko, postavljeno njej v čast na griču Aventinu v Rimu. Ta bazilika stoji na mestu enega najstarejših rimskih naslovnih svetišč (Titulus Priscae), ki sega vse v zgodnjekrščanske čase.
Spomin svete Priske je zabeležen v najstarejših rimskih itinerarijih in Hieronimovem martirologiju, ki potrjujejo zgodnje češčenje njenega groba ob Salarijski cesti. V krščanski umetnosti je sveta Priska redno upodobljena z mučeniško palmo, mečem, knjigo ali z levi, ki ji po izročilu v rimskem amfiteatru niso hoteli storiti nič žalega. Je zavetnica številnih cerkva in župnij ter priprošnjica krščanske mladine za ohranitev čistosti in stanovitnosti vere.
Isti dan, 18. januarja, godujejo tudi
- Sveti Koskonij, Zenon in Melanip, mučenci 3. stoletje
- Sveti Sukces, Pavel in Lucij, škofje in mučenci 3. stoletje