Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveti Konon Vrtnar

Sveti Konon Vrtnar
Klikni za povečavo
×
Sveti Konon Vrtnar
Sveti Konon Vrtnar. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Konon Vrtnar

God
5. marca
Obdobje
3. stoletje
Smrt
250.

Življenje

Sveti Konon Vrtnar je sredi tretjega stoletja s svojim slavnim mučeniškim pričevanjem za Kristusa posvetil maloazijsko pokrajino Pamfilijo. Izviral je iz mesta Nazaret v Galileji, vendar se je preselil v mesto Magida v Pamfiliji (današnja južna Turčija), kjer se je naselil na posestvu zunaj mestnega obzidja. Po poklicu je bil skromen vrtnar, ki se je ukvarjal z gojenjem zelenjave ter dneve preživljal v poštenem telesnem delu, strogem postu, tišini in nenehni molitvi.

Konon se je odlikoval z izjemno preprostostjo srca, gostoljubnostjo in milino. Vsakega popotnika in siromaka, ki je šel mimo njegovega vrta, je sprejel z nasmehom, mu ponudil sadove svojega dela ter mu prinašal tolažbo Kristusovih besed. Ko je cesar Decij leta 250 sprožil vsesplošno preganjanje kristjanov, je cesarski namestnik Publij poslal oborožene vojake, da ujamejo Konona. Ko so vojaki prispeli na njegov vrt, jih je Konon sprejel z ljubeznijo in jim ponudil hrano, vendar so mu sporočili, da ga cesarski sodnik kliče na odgovornost.

Ko so ga privedli pred namestnikovo sodišče, so Konona pozvali, naj se podredi cesarskim zakonom in daruje poganskim bogovom. Sveti vrtnar je mirno in neustrašno odgovoril: »Sem kristjan. O, ko bi tudi ti spoznal pravega Boga in zapustil te brezdušne kipe!«. Razjarjeni namestnik je krvnikom ukazal, naj mu v podplate zabijejo dolge železne žeblje ter ga prisilijo, da teče pred njegovo konjsko kočijo. Z ranjenimi in prebodenimi nogami je Konon tekel pred kočijo, dokler ni padel na kolena na cesti, kjer je v goreči molitvi in hvali Bogu v tretjem stoletju izročil svojega zmagovitega duha Odrešeniku.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij slavi spomin svetega Konona Vrtnarja, mučenca, 5. marca ter spominja na njegovo junaško smrt, ko je s prebodenimi nogami tekel pred kočijo in v molitvi padel na kolena. Njegovo češčenje se že od nekdaj z veliko pobožnostjo ohranja na krščanskem Vzhodu in Zahodu kot svetel vzor ponižnosti in evangeljske preprostosti. V sakralni umetnosti se upodablja kot skromen vrtnar v preprosti tuniki z vrtnarskim orodjem, v roki drži mučeniško palmo, v podplatih pa ima žeblje. Je zavetnik vrtnarjev, zelenjadarjev, kmetov, cvetličarjev ter tistih, ki trpijo zaradi hudih bolezni nog in stopal.

Isti dan, 5. marca, godujejo tudi