Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Življenjepisi › Sveti Pierius

SVETNIK · DUHOVNIK

Sveti Pierius

God
4. novembra
Obdobje
3. stoletje

Življenje

Sveti Pierij je bil učeni duhovnik aleksandrijske Cerkve, ki je deloval v drugi polovici tretjega stoletja, v času škofovanja škofa Teona. Odlikoval se je z globoko filozofsko izobrazbo in izjemnim poznavanjem Svetega pisma, še bolj pa je svetil s krepostjo svojega življenja, s prostovoljnim uboštvom in s popolnim izročenjem Bogu.

Skupaj z Ahilom je vodil znamenito katehetsko šolo v Aleksandriji ter vzgajal rodove krščanskih mislecev in duhovnikov, med katerimi je bil tudi sveti Pamfil Cezarejski. Zaradi svoje izjemne spretnosti pri razlaganju Svetega pisma in gorečih pridig, s katerimi je ljudstvo poučeval v Božji besedi, so ga sodobniki z občudovanjem imenovali »Mlajši Origen«. Sestavil je obsežno delo v dvanajstih razpravah in pridigah, od katerih so se ohranile omembe homilij o Evangeliju po Luku, o preroku Ozeju, o Bogorodici ter hvalospev o svetem Pamfilu.

Med strahotnim Dioklecijanovim preganjanjem je bil Pierij prijet in izpostavljen težkemu trpljenju ter izgonu zaradi izpovedovanja krščanske vere, zaradi česar so ga zgodnji pisci uvrščali med mučence. Ko je preživel preganjanje, se je, kot bilježi sveti Jeronim, Pierij preselil v Rim, kjer je v miru, molitvi in postu preživel ostanek svojih zemeljskih dni ter umrl v Gospodu po letu 309.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij bilježi god svetega Pierija 4. novembra ter poudarja njegovo filozofsko učenost, prostovoljno uboštvo, neumorno poučevanje ljudstva v Svetem pismu v Aleksandriji in njegov mirni počitek v Rimu. V izročilu Cerkve se obhajuje kot vzor duhovniške učenosti, združene z globoko evangeljsko ponižnostjo. V umetnosti je upodobljen v duhovniških oblačilih s peresom, z zvitkom in s knjigo Svetega pisma. Je zavetnik veroučiteljev, katehetov in krščanskih teologov.

Isti dan, 4. novembra, godujejo tudi