SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Anter
- God
- 3. januarja
- Obdobje
- 3. stoletje
- Smrt
- 236.
Življenje
Sveti Anter, papež in mučenec, je vodil Rimsko cerkev v tretjem stoletju, v obdobju od 21. novembra 235 do 3. januarja 236. Bil je po rodu iz Grčije, sin Romula, na rimski škofovski sedež pa je bil izvoljen neposredno po tem, ko se je papež Poncijan v izgonu na Sardiniji odpovedal svoji službi zaradi dobra Cerkve.
Njegov kratki pontifikat je trajal le tri in štirideset dni, vendar je potekal na samem vrhuncu preganjanja cesarja Maksimina Tračana proti krščanskim pastirjem. Kljub stalni življenjski nevarnosti je papež Anter pokazal izjemno pogum in budnost. Po starodavnem izročilu, ohranjenem v cerkvenih knjigah, se je Anter z veliko skrbnostjo posvetil zbiranju in hranjenju verodostojnih spisov o mučeništvu zgodnjih krščanov. Določil je posebne cerkvene beležnike in pisarje z nalogo, da skrbno raziščejo ter zapišejo izpovedi vere in junaška dela tistih, ki so darovali življenja za Kristusa, ter te spise shranijo v arhiv Rimske cerkve v izgrajevanje bodočih rodov.
To vnemo in neustrašno delovanje je izzvalo bes cesarskih preganjalcev. Papeža Antera so rimske oblasti zaprle ter je po kratkem zaporu pretrpel mučeniško smrt za ime Jezusa Kristusa v začetku leta 236. Bil je prvi rimski veliki duhovnik, ki je bil položen k počitku v znamenito papeško kripto na Kalistovem pokopališču ob Apijski cesti v Rimu. Arheolog Giovanni Battista de Rossi je leta 1854 odkril njegov grob z odlomki izvirne nadgrobne plošče, na kateri je v grškem jeziku vklesano njegovo sveto ime in škofovski naslov: ANTEROS EPISKOPOS.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje spomin svetega Antera, papeža, 3. januarja, na dan njegovega pokopa na Kalistovem pokopališču ob Apijski cesti. Cerkev ga češča kot odločnega varuha spomina na Kristusove mučence, ki je tudi sam zapečatil svoje kratko pastirsko služenje z mučeniško smrtjo. V sakralni umetnosti je upodobljen v zgodnjekrščanskem papeškem oblačilu s tiaro, ko v eni roki drži papeški križ, v drugi pa zvitak s spisi mučencev ali pero. Je zavetnik cerkvenih arhivistov, zgodovinarjev in beležnikov.
Isti dan, 3. januarja, godujejo tudi
- Sveti Danijel Padovanski, diakon in mučenec 2. stoletje
- Sveti Gordij, stotnik in mučenec 4. stoletje
- Sveti Lucijan iz Leontinija, škof 1. stoletje
- Sveti Florencij iz Vienne, škof 3. stoletje
- Sveti Teogen, mučenec 4. stoletje
- Sveti Teopempt in Teona, mučenca 4. stoletje