SVETNICA · DEVICA IN MUČENKA
Sveta Cecilija
- God
- 22. novembra
- Obdobje
- 3. stoletje
- Smrt
- 230.
DeviceMučenciSplošni rimski koledar
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na portugalskem območju
Življenje
Sveta Cecilija je bila plemenita rimska devica in mučenka, ki je posvetila Večno mesto s svojim vzvišenim pričevanjem za Kristusa v tretjem stoletju. Izhajala je iz uglednega senatorskega rodu Cecilijcev ter bila od zgodnje mladosti vzgojena v krščanski veri, pri čemer je v srcu vedno nosila sveti evangelij in Gospodu zaobljubila svoje devištvo. Ko so se starši proti njeni volji odločili, da jo poroči s plemenitim poganskim mladeničem Valerijanom, je Cecilija v poročni sobani možu pogumno zaupala, da ima angela varuha, ki ljubosumno bdi nad njenim telesom in čistostjo.
Valerijan je zahteval, da tega angela vidi, na kar ga je Cecilija napotila do tretjega mejnika Apijske ceste k škofu Urbanu, ki se je v tistem času skrival v katakombah. Škof Urban je Valerijana poučil v veri in ga krstil. Ko se je vrnil domov, je Valerijan našel Cecilijo pri molitvi, ob njej pa je stal Božji angel, ki je obema na glavi položil dišeče vence iz vrtnic in lilij. Kmalu se je po njunem pričevanju spreobrnil tudi Valerijanov brat Tiburcij, nato pa sta oba brata začela deliti obilno miloščino ter s spoštovanjem pokopavati trupla svetih mučencev.
Ko je rimski prefekt Turcij Almahij brata obsodil na smrt, se je z njima spreobrnil tudi častnik Maksim, ki je bil poslan, da ju usmrti. Ko so vsi trije dali življenje za Gospoda, je Cecilija z ljubeznijo pokopala njihova trupla na Pretekstatovem pokopališču. Kmalu so cesarski vojaki prišli aretirat tudi Cecilijo samo. Preden so jo odvedli, je poskrbela, da je bila njena prostrana hiša v rimski četrti Trastevere izročena Cerkvi za bogoslužje.
Privedena pred sodišče je neustrašno izpovedala svojo vero, zato jo je prefekt obsodil na zadušitev s paro v hišni kopalnici. Ker pa je v pregretem prostoru ostala popolnoma nepoškodovana, je prefekt ukazal, da se ji na mestu samem odseka glava. Rabelj je trikrat zadel z mečem po njenem vratu, ne da bi mu uspelo ločiti glavo od telesa, ter jo pustil v luži krvi. Pobožna devica je živela še tri dni, tolažila zbrane vernike, delila svoje dobrine ubožcem ter potrdila darovanje svoje hiše za cerkev. S svojimi prsti je izpovedovala vero v enega Boga v treh božanskih Osebah, dokler ni predala svojega zmagovitega duha Odrešeniku. Škof Urban je njeno sveto truplo položil ob grobove zgodnjih rimskih škofov na Kalistovem pokopališču ob Apijski cesti.
Čudeži
Med poročno slovesnostjo, ko so naokrog odmevala glasbila poganskih godcev, je sveta Cecilija v globini svojega srca pela izključno Gospodu ter prosila, naj ji ohrani telo in srce neomadeževana, kar je ostalo zapamčeno kot trajen čudež njene nerazdeljene duhovne zbranosti in ljubezni do Boga.
Leta 821 je papež Paskal I. želel prenesti njene relikvije v obnovljeno baziliko v Trasteveru, vendar jih v katakombah ni uspel najti. Sveta Cecilija se mu je prikazala v videnju in mu razkrila natančen kraj svojega počivališča. Papež je obnovil iskanje ter v katakombah našel njeno nepreperelo truplo, oblečeno v zlatotkano oblačilo, s platnom, natopljenim s krvjo, položenim k njenim nogam. Ob ponovnem odprtju njenega sarkofaga leta 1599 pod kardinalom Sfondratom je bilo njeno truplo najdeno povsem nedotaknjeno, ležeče na desnem boku z obrazom obrnjenim navzdol, natanko tako, kot je zaspala v Gospodu, kar je navdihnilo kiparja Stefana Maderna za izdelavo znamenitega marmornega kipa.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svete Cecilije, device in mučenke, se obhajuje v celotni Katoliški cerkvi 22. novembra, njeno ime pa se nahaja v najstarejšem Rimskem kanonu svete maše. Njene relikvije se častijo pod glavnim oltarjem starodavne bazilike Santa Cecilia in Trastevere v Rimu. Od štirinajstega in petnajstega stoletja je sveta Cecilija v krščanski umetnosti upodobljena ob orglah, čembalu ali harfi, držeč mučeniško palmo ter venec iz vrtnic in lilij. Je glavna zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, pevcev, skladateljev, izdelovalcev glasbil in pesnikov, njeno ime pa nosijo številna cerkvena pevska društva po vsem svetu.
Isti dan, 22. novembra, godujejo tudi
- Blaženi Salvatore Lilli, duhovnik, Janez Balgian in sedem tovarišev Armencev, mučenci 19. stoletje
- Sveti Benignus iz Milana, škof 5. stoletje
- Sveti Filemon Kološki, apostolski učenec 1. stoletje
- Sveti Pragmatij iz Autuna, škof 6. stoletje
- Sveti Ananija iz Arbela, mučenec 4. stoletje