SVETNIK · PAPEŽ IN MUČENEC
Sveti Fabijan
- God
- 20. januarja
- Obdobje
- 3. stoletje
- Smrt
- 250.
MučenciSplošni rimski koledarPapeži
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Slovenskem
Življenje
Papež Fabijan je bil rimski škof, ki je vodil Cerkev od leta 236 do 250. Evzebij v Cerkveni zgodovini opisuje izreden dogodek njegove izvolitve na Petrov sedež. Po smrti papeža Antera se je Fabijan vrnil v Rim s svojega podeželskega posestva in se nahajal med zbranimi verniki, ko so razpravljali o izbiri novega škofa. Medtem ko so omenjali imena številnih uglednih in plemenitih meščanov, se je nenadoma z višave spustila golobica in se usedla na Fabijanovo glavo. Ta prizor je zbrane kristjane spomnil na sestop Svetega Duha na Jezusa ob krstu v Jordanu; enodušno in z velikim vzklikanjem so zaklicali, da je vreden, ter ga postavili na sedež svetega Petra.
Čeprav je v vodenje Cerkve stopil kot laiki, se je Fabijan izkazal za izjemnega in modrega pastirja ter upravitelja. Rim je razdelil na sedem cerkvenih okrožij, pri čemer je vsako zaupal enemu diakonu, ter postavil sedem poddiakonov, ki so skupaj z notarji skrbno zbirali poročila o sojenjih in mukah svetih mučencev. S Sardinije je prenesel telo preminulega papeža svetega Poncijana in ga slovesno položil v Kalistove katakombe v Rimu. Izročilo mu pripisuje tudi poslanstvo sedmih misijonskih škofov v Galijo, med katerimi je bil tudi sveti Dionizij Pariški. V teoloških vprašanjih je odločno branil pravovernost ter obsodil zablode škofa Privata v Afriki, medtem ko je učeni Origen pred njim zagovarjal pravovernost svojih spisov.
Ko je cesar Decij leta 250 sprožil vsesplošno preganjanje kristjanov, je bil papež Fabijan med prvimi žrtvami. Pogumno je sprejel mučeništvo 20. januarja 250 in daroval svoje življenje za zaupano mu čredo. Sveti Ciprijan Kartaški je rimski duhovščini poslal pismo s čestitkami ob častitljivem koncu njihovega pastirja ter poudaril, da je bilo njegovo vodenje Cerkve brezgrajno, njegovo mučeništvo pa slavno in sijoče.
Češčenje in zavetništvo
Papež Fabijan je bil pokopan v papeški kripti v Kalistovih katakombah ob Apijski cesti, kjer je arheolog De Rossi leta 1850 našel njegovo izvirno nagrobno ploščo z grškim napisom: »Fabijan, škof in mučenec«. Rimski martirologij slavi njegov god 20. januarja. V cerkveni umetnosti je upodobljen v papeških oblačilih s tiaro, križem s tremi prečkami in belo golobico ob glavi, ki spominja na čudovito Božje posredovanje ob njegovi izvolitvi. Je zavetnik lončarjev in livarjev ter priprošnjik za edinost in stanovitnost Cerkve v časih preizkušenj in preganjanj.
Isti dan, 20. januarja, godujejo tudi
- Sveti Boštjan (Sebastijan), mučenec 3. stoletje
- Sveti Neofit Nikejski, mučenec 4. stoletje
- Sveti Askla, mučenec 4. stoletje