Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Vincenc Romano

Blaženi Vincenc Romano
Klikni za povečavo
×
Blaženi Vincenc Romano
Blaženi Vincenc Romano. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Vincenc Romano

God
20. decembra
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1831.

Življenje

Sveti Vincenc Romano, v narodu ljubeče imenovan don Vicienzo, se je rodil 3. junija 1751 v kraju Torre del Greco blizu Neaplja v skromni in pobožni družini čevljarja Nicole Luke in Grazie Marije, rojene Rivieccio. Že v otroštvu je vzgojil globoko ljubezen do Najsvetejšega zakramenta in Blažene Device Marije. Šolal se je v neapeljskem semenišču, kjer je bil njegov duhovni vodja blaženi Mariano Arciero, poslušal pa je lahko tudi pouk samoga svetega Alfonza Marije Likvorijskega. V duhovnika je bil posvečen 10. junija 1775 ter se vrnil v rodni Torre del Greco, kjer je preživel vse svoje duhovniško življenje.

V svojem domu je odprl brezplačno šolo za revne dečke ter neumorno pridigal kmetom in pomorščakom. Izumil je poseben način ljudskega apostolata, imenovan »sciabica«: hodil je po ulicah z zvončkom in raspelom v roki, ziral mimoidoče, jim pridigal o zveličanju in jih nato vodil v najbližjo cerkev k molitvi in sveti spovedi. Zaradi neprestanega dela za uboge, bolnike in ribiče ga je ljudstvo poimenovalo »delavski duhovnik« (Prevete faticatore).

Ko je 15. junija 1794 strahovit izbruh Vezuva skoraj popolnoma porušil Torre del Greco in župnijsko cerkev Svetega Križa, je don Vincenc postal duša obnove. Z lastnimi rokami je čistil ruševine, opogumljal obupano ljudstvo in organiziral dela. Leta 1799 je postal župnik ter podstavil novo, še večjo in veličastnejšo baziliko Svetega Križa. V zadnjih letih življenja je trpel hude bolečine po zlomu stegnenice, vendar ni prenehal obhajati svete maše in spovedovati. Umrl je v Torre del Grecu 20. decembra 1831 ter svojim duhovnikom zapustil oporoko, naj vedno živijo v bratovski ljubezni.

Čudeži

Gospod je don Vincenca Romana proslavil s številnimi čudovitimi ozdravljenji. Za njegovo beatifikacijo je Cerkev priznala čudežno ozdravitev Marije Carmele Restucci leta 1891 iz hudega malignega tumorja dojke, ki je izginil čez noč po molitvi k don Vincencu, kot tudi hitro ozdravitev redovnice Marije Carmele Cozzolino leta 1940 iz smrtonosnega raka na grlu. Za njegovo kanonizaciju je bilo potrjeno čudežno ozdravljenje Raimonda Formisana, ki je leta 1989 zbolel za malignim tumorjem v trebuhu, težkim štiri kilograme in pol, ki je po usrdnih družinskih molitvah k očetu Vincencu popolnoma in trajno izginil brez kakršnega koli sledu.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svetega Vincenca Romana se obhajuje 20. decembra, medtem ko ga v Torre del Grecu po izročilu obhajajo tudi 29. novembra. Papež Pavel VI. ga je razglasil za blaženega 17. novembra 1963, papež Frančišek pa ga je kanoniziral 14. oktobra 2018 na Trgu svetega Petra v Rimu. Njegovo telo počiva v baziliki Svetega Križa v Torre del Grecu. V umetnosti je upodobljen v duhovniški obleki, s križanim v roki, s katerim vabi k pokori, ali z načrtom obnovljene bazilike.

Isti dan, 20. decembra, godujejo tudi