Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Lubencij

Sveti Lubencij
Klikni za povečavo
×
Sveti Lubencij
Sveti Lubencij. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK

Sveti Lubencij

God
13. oktobra
Obdobje
4. stoletje
Smrt
370.

Življenje

Sveti Lubencij je bil posvečen duhovnik in neustavljiv misijonar, ki je živel in deloval v dolinah rek Mozele in Lahna v Galiji in Germaniji v četrtem stoletju. Po cerkvenem izročilu je izhajal iz Akvitanije, od koder je prišel v Trier, kjer ga je sveti Maksimin, škof tistega mesta, poučil v svetih naukih in posvetil v duhovnika.

Po naročilu svojega škofa je bil Lubencij poslan kot apostolski oznanjevalec med poganska plemena ob reki Lahn in Mozeli. Naselil se je v kraju Kobern (Cubrinum) na obali Mozele, deloval pa je tudi v Dietkirchenu ob Lahnu. Lubencij je neumorno obiskoval vasi, oznanjal križanega in vstalega Kristusa, krščeval na stotine spreobrnjencev ter postavljal prve krščanske župnije. S svojim svetim življenjem, postom, neprekinjeno molitvijo in očetovsko skrbjo za bolne in uboge je pritegnil mnoga srca h katoliški veri. Umrl je v Gospodu v Kobernu v drugi polovici četrtega stoletja.

Čudeži

Svetega Lubencija spremlja starodavno izročilo o čudovitem prenosu njegovega telesa po smrti. Ko so se verniki v Kobernu in Dietkirchenu spraševali, kje bi morali pokopati svetega misijonarja, so položili njegovo telo v majhno ladjo brez vesel in krmarja na reki Mozeli ter prepustili odločitev Božji volji. Ladja je čudovito sama zaplula navzgor po reki Lahn in se zaustavila natanko pod skalo v Dietkirchenu, kjer so ga verniki z velikim spoštovanjem pokopali.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Lubencija, duhovnika, obhajamo 13. oktobra po Rimskem martirologiju. Njegove svete relikvije se z veliko pobožnostjo hranijo v starodavni kapiteljski cerkvi svetega Lubencija v Dietkirchenu ob Lahnu, ki že stoletja predstavlja glavno romarsko središče tiste pokrajine. V umetnosti je upodobljen v duhovniškem oblačilu s kelihom, knjigo in križem v roki, pogosto ob majhnemu čolnu na reki. Je zavetnik brodarjev, mornarjev na rekah, misijonarjev in župnij v dolinah Lahna in Mozele.

Isti dan, 13. oktobra, godujejo tudi