SVETNIK · DUHOVNIK
Sveti Lubencij
- God
- 13. oktobra
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 370.
Življenje
Sveti Lubencij je bil posvečen duhovnik in neustavljiv misijonar, ki je živel in deloval v dolinah rek Mozele in Lahna v Galiji in Germaniji v četrtem stoletju. Po cerkvenem izročilu je izhajal iz Akvitanije, od koder je prišel v Trier, kjer ga je sveti Maksimin, škof tistega mesta, poučil v svetih naukih in posvetil v duhovnika.
Po naročilu svojega škofa je bil Lubencij poslan kot apostolski oznanjevalec med poganska plemena ob reki Lahn in Mozeli. Naselil se je v kraju Kobern (Cubrinum) na obali Mozele, deloval pa je tudi v Dietkirchenu ob Lahnu. Lubencij je neumorno obiskoval vasi, oznanjal križanega in vstalega Kristusa, krščeval na stotine spreobrnjencev ter postavljal prve krščanske župnije. S svojim svetim življenjem, postom, neprekinjeno molitvijo in očetovsko skrbjo za bolne in uboge je pritegnil mnoga srca h katoliški veri. Umrl je v Gospodu v Kobernu v drugi polovici četrtega stoletja.
Čudeži
Svetega Lubencija spremlja starodavno izročilo o čudovitem prenosu njegovega telesa po smrti. Ko so se verniki v Kobernu in Dietkirchenu spraševali, kje bi morali pokopati svetega misijonarja, so položili njegovo telo v majhno ladjo brez vesel in krmarja na reki Mozeli ter prepustili odločitev Božji volji. Ladja je čudovito sama zaplula navzgor po reki Lahn in se zaustavila natanko pod skalo v Dietkirchenu, kjer so ga verniki z velikim spoštovanjem pokopali.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Lubencija, duhovnika, obhajamo 13. oktobra po Rimskem martirologiju. Njegove svete relikvije se z veliko pobožnostjo hranijo v starodavni kapiteljski cerkvi svetega Lubencija v Dietkirchenu ob Lahnu, ki že stoletja predstavlja glavno romarsko središče tiste pokrajine. V umetnosti je upodobljen v duhovniškem oblačilu s kelihom, knjigo in križem v roki, pogosto ob majhnemu čolnu na reki. Je zavetnik brodarjev, mornarjev na rekah, misijonarjev in župnij v dolinah Lahna in Mozele.
Isti dan, 13. oktobra, godujejo tudi
- Sveta Helidonija iz Subiaca, devica in puščavnica 12. stoletje
- Sveti Faust, Januarij in Marcijal, mučeniki 4. stoletje
- Sveti Florencij Solunski, mučenik 4. stoletje
- Sveti Gerald iz Aurillaca, grof 10. stoletje
- Sveti Romul iz Genove, škof 5. stoletje
- Sveti Teofil Antiohijski, škof 2. stoletje
- Blažena Magdalena Panattieri, devica 15. stoletje
- Sveti Komgan, opat 8. stoletje
- Sveti Leobon iz Salagnaca, samotar 6. stoletje
- Sveti Simpert iz Augsburga, škof in opat 9. stoletje
- Sveti Venancij iz Toursa, opat 5. stoletje