Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Česlav Odrowąż

Blaženi Česlav Odrowąż
Klikni za povečavo
×
Blaženi Česlav Odrowąż
Blaženi Česlav Odrowąż. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Česlav Odrowąż

God
15. julija
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1242.

Življenje

Blaženi Česlav se je rodil okoli leta 1184 v Kamieńu Śląskem na Poljskem, v ugledni in plemeniti družini Odrowąż. Bil je bližnji sorodnik, po izročilu pa celo brat svetega Hiacinta Poljskega. Potem ko je končal filozofske študije v Pragi, se je odpravil na Univerzo v Bologni, kjer je z velikim uspehom pridobil temeljito izobrazbo iz pravnih ved in teologije. Po vrnitvi v Krakov je bil posvečen v duhovnika ter postal kanonik krakovskega kapitlja in kustos kolegijske cerkve v Sandomierzu.

Okoli leta 1218 je spremljal svojega strica Iva Odrowąża, krakovskega škofa, na potovanju v Rim. Tam je srečal svetega Dominika Guzmána in bil globoko prevzet nad njegovo evangeljsko svetostjo in apostolsko gorečnostjo. Ko je videl, kako je sveti Dominik v Rimu z molitvijo obudil v življenje nečaka kardinala Orsinija, ki se je ubil pri padcu s konja, sta Česlav in Hiacint sklenila zapustiti vse cerkvene časti ter vstopiti v novoustanovljeni Red pridigarjev. V rimski baziliki svete Sabine je prejel redovno oblačilo iz rok samega ustanovitelja.

Po končanem noviciatu je sveti Dominik poslal mlade poljske redovnike kot misijonarje v njihovo domovino. Na poti proti severu so ustanovili samostan v Brežah na Koroškem, po prihodu v Krakov pa je bil Česlav poslan v češko prestolnico Prago. Tam je neumorno in rodovitno pridigal ter ob cerkvi svetega Klementa postavil dominikanski samostan. Nato je odšel v Šlezijo, v mesto Vroclav, kjer je ustanovil velik samostan svetega Adalberta in bil njegov prvi prior. Njegovo apostolsko delovanje se je razširilo po vsej Češki, Šleziji, Poljski, Pomorjanskem in Saškem ter privedlo neštete duše k Bogu. Pozneje je bil izvoljen za provinciala poljske dominikanske province. Leta 1233 se je udeležil generalnega kapitlja reda v Bologni in bil priča prenosu relikvij svetega Dominika. Umrl je v Vroclavu 15. julija 1242.

Čudeži

V času Česlavovega bivanja v Vroclavu je celotni Šleziji in Poljski leta 1241 zapretil strašen vdor Tatarov. Ko so tatarske čete obkolile mestno utrdbo v Vroclavu, se je prestrašeno ljudstvo zbralo okoli blaženega Česlava in ga prosilo za pomoč ter priprošnjo pri Bogu. Česlav se je povzpel na obzidje in goreče molil na kolenih. Izročilo poroča, da se je tedaj nad njegovo glavo pojavil ognjeni steber in nebeška svetloba, ki je napadalce tako prestrašila, da so v paniki prekinili obleganje in pobegnili, s čimer je bilo mesto čudežno rešeno pred popolnim uničenjem.

Poleg tega starodavni zapisi pripisujejo blaženemu Česlavu, da je z Božjo močjo obudil v življenje štiri umrle osebe, med njimi utopljenega dečka, ter ozdravil mnoge bolnike.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje blaženega Česlava je leta 1713 slovesno potrdil papež Klemen XI. Njegov god se v Rimskem martirologiju obhaja 15. julija, v dominikanskem redu pa 16. julija. Njegove relikvije počivajo v njemu posvečeni kapeli v dominikanski cerkvi svetega Adalberta v Vroclavu. V krščanski umetnosti je upodobljen v dominikanskem habitu, pogosto z ognjeno kroglo ali svetlobnim žarkom nad glavo, s križem ali lilijo v roki. Papež Pavel VI. ga je leta 1963 razglasil za nebeškega zavetnika mesta Vroclav.

Isti dan, 15. julija, godujejo tudi