SVETNIK · PUŠČAVNIK
Sveti Sindulf
- God
- 20. oktobra
- Obdobje
- 6. stoletje
Življenje
Sveti Sindulf je izhajal iz Akvitanije, vendar ga je Božja milost privedla v pokrajino Nevstrijo, na območje Reimsa. V želji po popolnosti in skriti povezanosti s Kristusom se je umaknil v samotni kraj ob reki Aisne, blizu današnjega Aussonca. Tam si je postavil majhno celico, kjer je živel sam, znan le Bogu, kakor pričuje starodavni cerkveni spomin.
V svoji puščavi se je Sindulf hranil predvsem s koreninicami in divjimi sadeži, svojo dušo pa je krepil z neprestano molitvijo in solzami kesanja. Čeprav se je ogibal vsake človeške hvale, ga je Bog poveličal z darom modrosti, zato so mnogi bolniki in nesrečniki prihajali k njegovi celici ter iskali duhovno zdravilo in priprošnjo pred Gospodom. Sindulf jih je vse sprejemal z evangeljsko blagostjo ter jih usmerjal k pokori in veri v Kristusa. Svojo sveto zemeljsko pot je sklenil v globokem miru.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Sindulfa obhajamo 20. oktobra. Rimski martirologij navaja njegov spomin v okolici Reimsa v Nevstriji ter slavi njegovo samotarsko življenje, ki je bilo v celoti posvečeno Bogu. V ikonografiji je upodobljen kot puščavnik z dolgo brado, v grobi obleki, s križem in mrtvaško glavo kot znamenjem askeze in minljivosti zemeljskega življenja. Častijo ga kot zavetnika puščavnikov in priprošnjika v stiskah.
Isti dan, 20. oktobra, godujejo tudi
- Blaženi Jakov Strepa, škof 15. stoletje
- Sveta Adelina iz Mortaina, opatinja 12. stoletje
- Sveti Aderald iz Troyesa, arhidiakon 11. stoletje
- Sveti Kaprazij iz Agena, mučenik 4. stoletje
- Sveti Kornelij, stotnik 1. stoletje
- Sveti Vital iz Salzburga, škof 8. stoletje
- Sveti Andrej s Krete (v Krizisu), redovnik in mučenik 8. stoletje