Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Življenjepisi › Sveti Sindulf

SVETNIK · PUŠČAVNIK

Sveti Sindulf

God
20. oktobra
Obdobje
6. stoletje

Življenje

Sveti Sindulf je izhajal iz Akvitanije, vendar ga je Božja milost privedla v pokrajino Nevstrijo, na območje Reimsa. V želji po popolnosti in skriti povezanosti s Kristusom se je umaknil v samotni kraj ob reki Aisne, blizu današnjega Aussonca. Tam si je postavil majhno celico, kjer je živel sam, znan le Bogu, kakor pričuje starodavni cerkveni spomin.

V svoji puščavi se je Sindulf hranil predvsem s koreninicami in divjimi sadeži, svojo dušo pa je krepil z neprestano molitvijo in solzami kesanja. Čeprav se je ogibal vsake človeške hvale, ga je Bog poveličal z darom modrosti, zato so mnogi bolniki in nesrečniki prihajali k njegovi celici ter iskali duhovno zdravilo in priprošnjo pred Gospodom. Sindulf jih je vse sprejemal z evangeljsko blagostjo ter jih usmerjal k pokori in veri v Kristusa. Svojo sveto zemeljsko pot je sklenil v globokem miru.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Sindulfa obhajamo 20. oktobra. Rimski martirologij navaja njegov spomin v okolici Reimsa v Nevstriji ter slavi njegovo samotarsko življenje, ki je bilo v celoti posvečeno Bogu. V ikonografiji je upodobljen kot puščavnik z dolgo brado, v grobi obleki, s križem in mrtvaško glavo kot znamenjem askeze in minljivosti zemeljskega življenja. Častijo ga kot zavetnika puščavnikov in priprošnjika v stiskah.

Isti dan, 20. oktobra, godujejo tudi