BLAŽENI · PAPEŽ
Blaženi Benedikt XI.
- God
- 7. julija
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1304.
Življenje
Blaženi Benedikt XI., s krstnim imenom Nikola Boccasini, se je rodil leta 1240 v Trevisu v Italiji kot sin revnega občinskega beležnika Boccasija in matere Bernarde, ki je prala perilo za krajevne redovnike pridigarje. Po prezgodnji očetovi smrti je prvi krščanski pouk prejel od strica duhovnika v cerkvi svetega Andreja v Trevisu. Pri štirinajstih letih je, privlačen z zgledom in evangeljsko čistostjo Reda pridigarjev, oblekel dominikanski habit v rojstnem mestu. Po letih študija v Benetkah in Milanu je postal lektor teologije, službo, ki jo je z velikim uspehom opravljal polnih štirinajst let v Benetkah, Trevisu in Genovi.
Zaradi svoje izjemne razbornosti, krotkosti in pravovernosti je bil Nikola leta 1286 izvoljen za provincialnega priorja Lombardije, na generalnem kapitlju v Strasbourgu leta 1296 pa za devetega generalnega magistra celotnega dominikanskega reda. Kot vrhovni predstojnik je v časih hudih vrenj in izpodbijanja papeške oblasti vsem bratom ukazal, naj branijo zakonitost izvolitve papeža Bonifacija VIII. in čuvajo edinost Cerkve. Papež ga je izjemno cenil ter mu poverjal pomembna diplomatska poslanstva za sklenitev premirja med francoskim kraljem Filipom IV. Lepim in angleškim kraljem Edvardom I.
Leta 1298 ga je papež uvrstil v zbor kardinalov, kmalu nato pa imenoval za škofa v Ostiji in dekana kardinalskega zbora. Kot papeški legat je bil poslan na Ogrsko, da bi delal za mir v deželi, ki jo je razdirala državljanska vojna. Ko so v septembru 1303 francoske čete pod vodstvom Viljema iz Nogareta in Sciarre Colonne prodrle v papeško palačo v Anagniju z namenom, da ponižajo in zaprejo Bonifacija VIII., sta le kardinal Nikola Boccasini in kardinal Pedro Rodríguez ostala ob staremu papežu ter ga z lastnimi telesi branila pred nasiljem. Po Bonifacijevi smrti so kardinali 22. oktobra 1303 soglasno izvolili Nikolo za novega papeža, on pa si je izbral ime Benedikt XI.
Njegov kratki pontifikat s komaj osmimi meseci je bil posvečen iskanju miru, sprave in cerkvene prenove. Z veliko očetovsko blagostjo je odpravil izobčenje s francoskega kraljestva v prizadevanju, da bi zacelil rane krščanstva, vendar je ostal trden v obrambi časti Svetega sedeža ter pod kazen izobčenja postavil neposredne storilce nasilja v Anagniju. Zaradi neredov, ki so jih v Rimu spodbujali velikaši, se je moral umakniti v Perugio. Kljub kratki vladavini je za seboj pustil dragocene teološke komentarje k Evangeliju po Mateju, Psalmom, Knjigi o Jobu in Razodetju. Pobožni papež je nenadoma umrl v Perugiji 7. julija 1304.
Čudeži
Izročilo beleži, da so se kmalu po njegovi smrti na njegovem grobu v Perugiji začela dogajati številna čudežna ozdravljenja bolnikov, ki so z vero prihajali molit za njegovo priprošnjo, kar je spodbudilo živo in trajno češčenje med verniki. Soborci in sodobniki so prav tako pričevali o njegovi izjemni pronicljivosti in daru miru, s katerim je uspel pomiriti tudi najbolj ogorčena politična in družinska sovraštva.
Češčenje in zavetništvo
Telo blaženega Benedikta XI. počiva v veličastni marmorni grobnici v cerkvi svetega Dominika v Perugiji. Papež Klement XII. je slovesno potrdil njegovo češčenje in ga razglasil za blaženega leta 1736. Rimski martirij obhaja njegov spomin 7. julija ter ga opisuje kot dobrohotnega in krotkega pastirja, branitelja pravice in ljubitelja miru, ki je spodbujal prenovo cerkvene discipline. Je glavni nebeški zavetnik mesta Treviso, v katerem je dal zgraditi veličastno cerkev svetega Nikole. V krščanski umetnosti se prikazuje v papeškem oblačilu s tiaro na glavi ali v belem habitu dominikanskega reda s križem in knjigo svojih svetih komentarjev v roki.
Isti dan, 7. julija, godujejo tudi
- Sveta Etelburga iz Faremoutiersa, opatinja 7. stoletje
- Sveti Antonin Fantosati, škof, in Jožef Marija Gambaro, duhovnik, mučeniki 19. stoletje
- Sveti Heda iz Winchestra, škof 8. stoletje
- Sveti Marko Ji Tianxiang, mučenec 19. stoletje
- Sveti Odo iz Urgella, škof 12. stoletje
- Sveti Panten Aleksandrijski, učitelj 3. stoletje
- Sveti Vilibald iz Eichstätta, škof 8. stoletje
- Blažena Iphigénie de Saint-Matthieu de Gaillard de la Valdène, devica in mučenka 18. stoletje
- Blaženi Jean-Joseph Juge de Saint-Martin, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Blaženi Oddino Barotti, duhovnik 15. stoletje
- Blaženi Roger Dickinson, duhovnik, Ralph Milner in Lovrenc Humphrey, mučeniki 16. stoletje
- Sveta Marija Guo Lizhi, mučenka 19. stoletje
- Sveti Maelruan, opat in škof 8. stoletje