Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 14. stoletje › Spomin › Blaženi Jakob Capocci

BLAŽENI · ŠKOF

Blaženi Jakob Capocci

God
12. decembra
Obdobje
14. stoletje

Življenje

Blaženi Jakov Capocci (znan tudi kot Jakov iz Viterba) se je rodil okoli leta 1255 v Viterbu v ugledni družini Capocci. V zgodnji mladosti je vstopil v red puščavnikov svetega Avguština (avguštince). Poslan je bil na študij v Pariz, kjer je dosegel naslov magistra teologije in postal eden najvidnejših mislecev in piscev svojega reda.

Bil je izvrsten teolog in cerkveni pisatelj. Napisal je znamenito delo o cerkveni oblasti in naravi Cerkve ter številne teološke razprave. Zaradi svoje izjemne učenosti je bil imenovan »doktor spekulativne teologije«. Predaval je na univerzah v Parizu in Neaplju ter vzgajal mlade rodove v evangeljski modrosti in zvestobi rimskemu škofu.

Papež Bonifacij VIII. je prepoznal njegove velike duhovne in umske darove ter ga leta 1302 imenoval za nadškofa v Beneventu, kmalu zatem pa ga je premestil na nadškofijski sedež v Neaplju. Kot pastir neapeljske Cerkve se je Jakov odlikoval z modrostjo, krepostjo in razumnostjo. Neutrudno si je prizadeval za duhovno prenovo duhovščine, pomagal ubogim in gradil cerkve. Umrl je v Neaplju v glasu svetništva konec leta 1307.

Češčenje in zavetništvo

God blaženega Jakova Capoccija se v Rimskokatoliški cerkvi obhaja 12. decembra. Papež Pij X. je njegovo pradavno češčenje uradno potrdil leta 1911. Njegovo telo s spoštovanjem hranijo v Neaplju. V sakralni umetnosti ga upodabljajo v škofovskih oblačilih z mitro in pastirsko palico, pod katerimi se vidi črno redovno oblačilo avguštinskega reda, v roki pa drži knjigo svojih teoloških del ali pero. Častijo ga kot zavetnika teologov, cerkvenih pisateljev in študentov teologije.

Isti dan, 12. decembra, godujejo tudi