BLAŽENI · ŠKOF
Blaženi Rinald iz Concorezza
- God
- 18. avgusta
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1321.
Življenje
Blaženi Rinald iz Concorezza se je rodil okoli leta 1245 ali 1250 v Milanu, v ugledni in plemiški družini Concorezzo. Po uspešno zaključenem študiju v Bologni je poučeval cerkveno pravo v Lodiju ter pridobil naslov magistra prava. Njegova modrost, pravniška ostrina in globoka cerkvenost so pritegnile pozornost rimske kurije, kjer je postal bližnji sodelavec in kapelan kardinala Benedetta Caetanija, poznejšega papeža Bonifacija VIII.
Papež Bonifacije VIII. ga je leta 1296 imenoval za škofa v Vicenzi, nato pa ga je pošiljal na pomembne mirovne misije, med katerimi izstopa posredovanje v pogajanjih med Francijo in Anglijo. Kot papeški vikar in upravitelj Romanje se je Rinald neustrašno zavzemal za mir in pravičnost, pri čemer je v Forlìju preživel tudi težak oborožen napad, v katerem je bil ranjen. Papež Benedikt XI. ga je konec leta 1303 imenoval za nadškofa v Ravenni.
Kot nadpastir Ravenne je bil Rinald neumatno prizadeven v pastoralnem delu. Obnovil je redne kanonične obiske župnij, skrbel za disciplino duhovščine in skliceval številne pokrajinske zbore. V zgodovini Cerkve je ostal zapisan po svoji izjemni pravičnosti in evangeljski hrabrosti med procesom proti vitezom templjarjem na zboru v Ravenni leta 1311. Medtem ko so bili v drugih deželah templjarji podvrženi krutim mučenjem pod pritiskom posvetnih vladarjev, je Rinald odločno zavrnil priznanja, izsiljena z mučenjem, oprostil obtožene viteze krivde ter jasno obsodil mučenje kot preiskovalno sredstvo, kar je bil edinstven primer krščanskega pravosodja v srednjeveški Evropi. Rinald je bil tudi bližnji prijatelj pesnika Danteja Alighierija med njegovim bivanjem v Ravenni. Zadnja leta življenja je preživel v utrdbi Argenta, kjer je v miru umrl 18. avgusta 1321.
Češčenje in zavetništvo
Po Rinaldovi smrti so bila zabeležena številna pričevanja o uslišanjih po njegovem posredovanju. Ko so leta 1566 odprli njegov grob, so njegovo telo našli nerazpadlo, z dolgo belo brado. Papež Pij IX. je uradno potrdil njegovo neprekinjeno češčenje 18. januarja 1852. Njegov god se v Rimskem martirologiju obhajuje 18. avgusta. Počiva v poznoantičnem marmornem sarkofagu v stolnici v Ravenni, v kapeli Matere Božje od Znoja. Njegove relikvije se hranijo tudi v Concorezzu, Vicenzi in Lodiju. V umetnosti je upodobljen kot nadškof s palijem, mitro in palico, z odprto pravniško knjigo, simbolom njegove vneme za resnico in pravičnost.
Isti dan, 18. avgusta, godujejo tudi
- Blažena Pavla Montaldi, opatinja 19. stoletje
- Blaženi Leonard iz Cave, opat 13. stoletje
- Sveti Agapit iz Palestrine, mučenik 3. stoletje
- Blaženi Anton Banassat, duhovnik in mučenik 18. stoletje
- Blaženi Vincenc Marija Izquierdo Alcón, duhovnik in mučenik 19. stoletje
- Sveti Eon iz Arlesa, škof 6. stoletje
- Sveti Firmin iz Metza, škof 5. stoletje
- Sveti Makarij Peleketski, opat 9. stoletje
- Sveti mučeniki Bele množice (Massa Candida), mučeniki 3. stoletje