BLAŽENI · PREZBITER
Blaženi Dalmacij Moner
- God
- 24. septembra
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1341.
Življenje
Blaženi Dalmacij Moner se je rodil leta 1291 v Santa Colomi de Farners v Kataloniji, v premožni plemiški družini. Po osnovnem študiju pri avguštincih v Sant Pere Cercadi je bil poslan v Girono na študij svobodnih umetnosti. Da bi se sam preživljal in pomagal siromakom, je dajal zasebne ure. Tamo je spoznal brate pridigarje ter leta 1306, privlačen z njihovim evangeljskim življenjem, stopil v Red pridigarjev v Gironi.
Študiral je logiku, filozofijo in teologijo v Montpellierju, Valenciji in Barceloni ter pridobil naslov doktorja svete teologije. Vrsto let je predaval v dominikanskih šolah v Kataloniji in opravljal odgovorno službo magistra novincev ter vzgajal mlade redovnike v brezhibni zvestobi Vodilu. Vendar je Dalmacijevo srce nadvse hrepenelo po tišini, zbranosti in neprekinjenem premišljevanju Boga. Hodil je v najrevnejšem, raztrganem habitu, ki so ga drugi bratje zavrgli, spal je na goli zemlji, prislonivši glavo ob oltarno stopnico, hranil pa se je le z nezačinjeno zelenjavo in trdim kruhom, posutim s pepelom.
Gojil je neizmerno pobožnost do svete Marije Magdalene. Leta 1336 je dobil dovoljenje, da se umakne v samoto njene znamenite votline v Saint-Maximin-la-Sainte-Baume v Provansi. Po nekaj mesecih se je pokorno vrnil na poziv predstojnikov v Girono, vendar je v samostanskem vrtu sam izkopal malo, ozko votlino v zemlji. Iz te podzemne samote se je vzpenjal le k sveti maši in skupni molitvi brevirja. Zadnja leta je preživel v trajni molitvi in najstrožjem postu, v ljudstvu pa so ga imenovali »brat, ki govori z angeli«; svetniško je preminil v svoji votlini v Gironi 24. septembra 1341.
Čudeži
Dalmacija so za življenja in po smrti spremljali številni čudeži. Imel je dar proroštva in branja človeških src. Izročilo navaja mnoga ozdravljenja bolnikov, ki so z vero klicali njegovo ime, po njegovi smrti pa je ljudstvo masovno hitevalo k njegovemu odru, da bi prejelo tolažbo in milost.
Češčenje in zavetništvo
Češčenje blaženega Dalmacija je potrdil papež Inocenc XIII. 13. avgusta 1721. Njegov god se v Katoliški cerkvi in dominikanskem redu obhaja 24. septembra. Razglasili so ga za sozavetnika mesta Girona, kjer njegove relikvije počivajo pod oltarjem cerkve Presvetega Srca. V ljudstvu ga že stoletja kličejo kot zavetnika zoper mrzlico, visoko telesno temperaturo in zobobol. V sakralni umetnosti je upodobljen v dominikanskem habitu, pogosto pri molitvi v votlini z angelom ob sebi ali s križem in mrtvaško lobanjo.
Isti dan, 24. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Anton Martin Slomšek, škof 19. stoletje
- Sveti Anatol iz Milana, škof 3. stoletje
- Sveti Andohij, Tirs in Feliks, mučenci 2. stoletje
- Sveti Gerard Sagredo (iz Csanáda), škof in mučenik 11. stoletje
- Sveti Izarn iz Marseillea, opat 11. stoletje
- Sveti Pacifik iz San Severina, prezbiter 18. stoletje
- Sveti Rustik iz Clermont-Ferranda, škof 5. stoletje
- Sveti Volf iz Lyona, škof 6. stoletje
- Blaženi Viljem Spenser, prezbiter, in Robert Hardesty, mučenca 16. stoletje
- Sveti Anton González, prezbiter in mučenik 17. stoletje