SVETNICA · REDOVNICA
Sveta Brigita
- God
- 23. julija
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1373.
Splošni rimski koledarRedovniki in redovniceZavetniki Evrope
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem
Življenje
Sveta Brigita se je rodila leta 1303 v gradu Finsta v švedski pokrajini Uppland, v ugledni in vplivni plemiški družini zakonodajalca in sodnika Birgerja Perssona ter njegove žene Ingeborg. Vzgojena v globoki pobožnosti je Brigita že v sedmem letu doživela prva mistična videnja Križanega Kristusa in Božje Matere. Po materini smrti je njeno vzgojo nadaljevala pobožna teta, ki ji je vsadila neupogljivo moč volje in stanovitnost v veri.
V svojem trinajstem letu, 1316., se je poročila z osemnajstletnim plemičem Ulfom Gudmarssonom, s katerim je preživela osemindvajset let vzornega in srečnega krščanskega zakona. Rodila je osem otrok, med katerimi je tudi sveta Katarina Švedska. Brigita je z ljubeznijo vzgajala otroke in vodila gospodinjstvo, skupaj z možem pa je preučevala Sveto pismo in vstopila v Tretji red svetega Frančiška. Ustanovila sta malo bolnišnico, v kateri sta zlasti stregla ubogim in neporočenim materam. Zaradi njene modrosti je bila poklicana na kraljevi dvor v Stockholm kot prva dvorna dama kraljice Blanche. Med letoma 1341 in 1343 sta zakonca peš romala na grob svetega apostola Jakoba v Santiago de Compostelo. Na poti nazaj je Ulf hudo zbolel ter kmalu nato, leta 1344, umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra.
Po moževi smrti je Brigita razdelila premoženje otrokom in ubogim, oblekla preprosto pokorniško obleko ter se povsem predala molitvi in askezi. V tem obdobju so se njena videnja pomnožila, Gospod pa ji je naročil, naj zapiše njegove besede. Po Božjem navdihu je ustanovila nov red, Red Presvetega Odrešenika (brigitinke), katerega glavni dvojni samostan v Vadsteni je bogato obdaril kralj Magnus Eriksson.
Leta 1349 je Brigita zapustila Švedsko in odpotovala v Rim, da bi pridobila papeško odobritev za svoj red ter sodelovala pri svetem letu 1350. V Večnem mestu je preživela preostanek življenja, živeča v uboštvu, negujoč zapuščene bolnike in neumorno pozivajoč rimske papeže, naj zapustijo Avignon ter se vrnejo na sedež svetega Petra v Rim. Papež Urban V. je potrdil vodilo njenega reda leta 1370. Romala je v številna italijanska svetišča, med letoma 1371 in 1372 pa je opravila romanje v Sveto deželo ter obiskala kraje Kristusovega trpljenja. Ko se je strta od bolezni vrnila v Rim, je v Gospodinu umrla 23. julija 1373, ob vzglavju hčere Katarine.
Čudeži
Sveta Brigita je bila obdarjena z edinstvenimi mističnimi darovi, videnji in preroštvima, ki so zabeležena v osmih zvezkih njenih Razodetij. Gospod ji je razkril podrobnosti svojega grenkega trpljenja, po izročilu pa ji je zaupal tudi znamenite molitve v čast svojim svetim ranam. Med romanji v Sveto deželo in po Italiji je sveta Brigita s svojo molitvijo večkrat rešila sopotnike pred brodolomom in razbojniki, bolniki pa so ozdravljali ob njenem blagoslovu.
Češčenje in zavetništvo
Leto dni po smrti so njene relikvije prenesli iz Rima v samostan v Vadsteni na Švedskem, kjer počivajo še danes. Papež Bonifacij IX. jo je slovesno razglasil za svetnico 7. oktobra 1391. Papež Lev XIII. jo je leta 1891 razglasil za zavetnico Švedske, sveti papež Janez Pavel II. pa jo je 1. oktobra 1999 razglasil za sozavetnico Evrope, skupaj s sveto Katarino Siensko in sveto Terezijo Benedikto od Križa.
Njen liturgični god obhajamo 23. julija. V krščanski umetnosti je upodobljena v redovni obleki brigitink s značilno tančico s petimi rdečimi pikami, ki simbolizirajo Kristusove rane, ter držeč v roki knjigo, pero, romarsko palico in križ. Je zavetnica Evrope, Švedske, vdov, romarjev in dobre smrti.
Isti dan, 23. julija, godujejo tudi
- Sveti Ezekiel, prerok Stara zaveza
- Sveti Janez Kasijan, duhovnik 5. stoletje
- Sveti Valerijan iz Cimieza, škof 5. stoletje
- Blažena Ivana iz Orvieta, devica 5. stoletje
- Sveti Sever Trakijski, mučenec 4. stoletje