SVETNIK · ROMAR
Sveti Rok
- God
- 16. avgusta
- Obdobje
- 14. stoletje
- Smrt
- 1327.
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni na nemškem območju, Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na Poljskem, Najbolj čaščeni na portugalskem območju, Najbolj čaščeni na Slovenskem
Življenje
Sveti Rok se je rodil v Montpellieru v južni Franciji okoli leta 1295 (po kasnejših virih okoli 1348) v plemiški družini mestnega upravitelja. Njegova starša, Janez in Libera, sta dolgo molila za otroka, zato sta njegov prihod na svet sprejela kot dar z nebes. Otrok je od rojstva na prsih nosil nenavaden rdeč zaznamek v obliki križa. Vzgojen v globoki pobožnosti je zgodaj začutil poklic za popolno posvetitev Bogu. Ko je v starosti okoli dvajsetih let ostal brez obeh staršev, je sprejel radikalno evangeljsko odločitev: vse svoje dediščine in dobrine je razdelil ubogim, upravljanje mesta prepustil stricu, oblekel revno romarsko oblačilo in se peš podal na romanje v Rim.
Ko je vstopal v Italijo, je Rok naletel na strašne prizore: po deželi je razsajala črna smrt, kuga, ki je odnašala na tisoče življenj. Namesto da bi bežal pred zarazo, je mladi romar zastal v Acquapendenteju in prostovoljno odšel v bolnišnico streč najtežjim bolnikom. Z znamenjem svetega križa in polaganjem rok je na čudovit način zdravil bolnike s kugo. Pot je nadaljeval skozi Ceseno, Rimini in druge kraje ter povsod prinašal ozdravljenje in tolažbo. Ko je prispel v Rim, je tri leta nesebično stregel bolnim v bolnišnici Santo Spirito ter ozdravil tudi nekega kardinala. Ob povratku v domovino je obiskal Mantovo, Modeno in Parmo ter povsod stregel okuženim.
V Piacenzi se je med strežbo bolnikom v bolnišnici tudi sam okužil s kugo. Da ne bi bil nikomur v breme in da ne bi prenašal zaraze, se je odvlekel v zapuščen gozd blizu Sarmata in se tam zatekel v kočo iz vejevja. V tej samoti, ko je trpel strašne bolečine zaradi kužnih ran na nogi, se je Rok zanašal le na Boga. Gospod ga ni zapustil: iz suhe zemlje je privrel izvir sveže vode, lovski pes krajevnega plemiča Gottarda Pallastrellija pa mu je vsak dan iz gradu prinašal kos kruha in lizal njegove gnojne rane. Ko je sledil pes, je plemič našel bolnega romarja, ga sprejel, poskrbel zanj ter se tudi sam spreobrnil v pokorniško življenje.
Ko je na čudovit način ozdravel od kuge, se je Rok odpravil proti domovini. Ko je prispel v severno Italijo, se je v mestu Voghera (po nekaterih izročilih v samem Montpellieru) znašel sredi vojaških spopadov. Zaradi izmučenega videza, neprepoznavnosti in zavračanja, da bi razkril svoje plemiško ime, da bi ohranil evangeljsko ponižnost, je bil zaprt pod sumom, da je sovražni vohun. Vržen je bil v temno ječo, kjer je v tišini, postu in molitvi preživel polnih pet let ter svoje trpljenje daroval Bogu. Umrl je v zaporniški celici v noči na 16. avgust, prepoznan pa je bil šele po smrti po rdečem križnem znamenju na prsih in dokumentih, ki so jih našli pri njem.
Čudeži
Sveti Rok je bil proslavljen s številnimi čudodelnimi ozdravitvami za časa življenja in po smrti. Kjer koli se je pojavil, je naredil znamenje križa nad kužnimi bolniki in ti so v trenutku popolnoma ozdraveli, kuga pa se je umaknila iz mest. Po starodavnem izročilu je bilo po njegovi smrti v ječi najdeno nebeško sporočilo, izpisano z zlatimi črkami, s katerim je Bog obljubil, da nihče, ki se v času kuge z vero zateče k posredovanju svetega Roka, ne bo prepuščen propadu zaradi kuge. Leta 1414, v času vesoljnega cerkvenega zbora v Konstanci, ko je v mestu izbruhnila kuga, so zbrani očetje določili javne molitve in procesije s sliko svetega Roka, ter je opaka bolezen v trenutku prenehala.
Češčenje in zavetništvo
Sveti Rok je najbolj znan in najpogosteje klicani zavetnik proti kugi, nalezljivim boleznim in epidemijam v krščanskem svetu. Papež Urban VIII. je odobril njegovo liturgično besedilo, papež Pavel III. pa je ustanovil bratovščino pod njegovim zavetništvom. Njegov god se v Katoliški Cerkvi obhajuje 16. avgusta. Njegove relikvije so leta 1485 slovesno prenesli v Benetke, kjer počivajo v veličastni cerkvi San Rocco. V krščanski umetnosti je upodobljen kot mlad romar z romarsko palico, plaščem, bučo in školjko, ki s prstom kaže na rano od kuge na stegnu, medtem ko ob njegovih nogah stoji zvesti pes, ki nosi kruh v zobeh. Je zavetnik bolnikov, invalidov, zdravnikov, kirurgov, zapornikov, psov in domačih živali.
Isti dan, 16. avgusta, godujejo tudi
- Sveta Roza Fan Hui, devica in mučenica 19. stoletje
- Sveti Armagil (Armel), puščavnik 6. stoletje
- Sveti Frambald iz Le Mansa, redovnik 6. stoletje
- Sveti Štefan I. Ogrski, kralj 11. stoletje
- Blaženi Angel Avguštin Mazzinghi, duhovnik 15. stoletje
- Blaženi Janez Krstnik Ménestrel, duhovnik in mučenik 18. stoletje
- Blaženi Janez od Svete Marte, duhovnik in mučenik 17. stoletje
- Blaženi Lovrenc Oklopljeni, puščavnik 13. stoletje
- Blaženi Radulf de la Futaie, duhovnik 12. stoletje
- Blaženi Simon Bokusai Kyota, Magdalena, zakonca, Tomaž Gengoro, Marija, zakonca, in Jakob, deček, mučeniki 17. stoletje