Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 14. stoletje › Spomin › Blaženi Bartol Buonpedoni

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Bartol Buonpedoni

God
12. decembra
Obdobje
14. stoletje

Življenje

Blaženi Bartol Buonpedoni (znan tudi kot Bartol iz San Gimignana) se je rodil okoli leta 1228 v plemiški družini v San Gimignanu v Toskani. Zgodaj je začutil duhovniški poklic in bil posvečen v duhovnika. Leta in leta je deloval kot predan podeželski župnik ter gojil veliko ljubezen do siromakov in bolnikov.

Ko je dopolnil šestdeset let življenja, ga je prizadela huda in v tistem času neozdravljiva gobavost. Ko je spoznal, da ne more več opravljati župnijske službe, se je Bartol ponižno odpovedal župniji. Oblekel je spokorno redovno oblačilo tretjega reda svetega Frančiška ter se prostovoljno umaknil v hiralnico in lazaret v kraju Cellole pri San Gimignanu. Tam je preživel zadnjih dvajset let svojega življenja kot ujetnik Božje ljubezni. Ni se zaprl v lastno bolečino, marveč je potrpežljivo in z junaško blagostjo stregel ter tolažil druge gobavce, s čimer je postal njihov brat in duhovni oče. Zaradi svojega čudovitega potrpljenja v trpljenju so ga poimenovali »toskanski Job«. V Gospodu je umrl v Celloleju 12. decembra 1300.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god blaženega Bartola Buonpedonija 12. decembra. Njegovo češčenje je leta 1910 potrdil papež Pij X. Njegovo telo počiva v cerkvi svetega Avguština v San Gimignanu, v kapeli, posvečeni njegovemu spominu. V umetnosti ga upodabljajo v redovnem oblačilu frančiškanskega tretjerednika z ranami gobavosti po telesu, pogosto ob bolniški postelji. Častijo ga kot zavetnika gobavcev, težkih bolnikov in bolnišničnega osebja, ki streže nalezljivim bolnikom.

Isti dan, 12. decembra, godujejo tudi