Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveta Georgia

SVETNICA · DEVICA

Sveta Georgia

God
15. februarja
Obdobje
5. stoletje
Smrt
500.

Življenje

Sveta Georgia je bila devica, ki je živela v petem stoletju v Clermontu v pokrajini Akvitaniji. Vzgojena v pobožni družini je že od zgodnjih dni čutila privlačnost do skritega in samotnega življenja v Bogu. Zavrnila je vse ponudbe za poroko in zapustila mestni vrvež ter se umaknila na družinsko podeželsko posestvo v bližini Clermonta. Tam je živela v popolni samoti, oblečena v grobo oblačilo, noči in dni pa je posvečala molitvi, strogemu postu in premišljevanju Božjih zapovedi. Vso svojo dediščino je razdelila med reveže in pomoči potrebne, zase pa je ohranila le najnujnejše za preživetje. O njeni svetosti, čistosti in neoporečnosti je pisal sveti Gregor Turški, škof in zgodovinar, ki je poudaril Georgiino izjemno predanost Gospodu. Po dolgih letih krepostnega življenja v odmaknjenosti je sveta devica mirno umrla v Clermontu konec petega stoletja in izročila svojo dušo nebeškemu Ženinu.

Čudeži

Ob pogrebu svete Georgie se je zgodil znamenit čudež, ki ga je zabeležil sveti Gregor Turški. Medtem ko je slovesni sprevod nosil njeno telo proti pokopališču, se je nad krsto nenadoma pojavila jata snežnobelih golobic. Te ptice so v kroženju na nebu spremljale krsto vzdolž celotne poti, ko pa so telo položili v grob, so golobice ostale letati nad njim, vse dokler gomila ni bila povsem zasuta z zemljo, s čimer so vsem navzočim pričevale o njeni nebeški čistosti in neoporečnosti pred Gospodom.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svete Georgie se obhaja 15. februarja, kakor je zapisano v Rimskem martirologiju. Njeno ime se z veliko ljubeznijo že stoletja časti v škofiji Clermont in po vsej pokrajini Auvergne. V cerkveni umetnosti je upodobljena kot Bogu posvečena devica s sklenjenimi rokami, medtem ko nad njo lebdi jata belih golobic, z lilijo ali križem v roki. Verniki se ji priporočajo v molitvah za čistost srca, mir v družini in stanovitnost v krepostnem življenju.

Isti dan, 15. februarja, godujejo tudi