SVETNIK · CERKVENI UČITELJ
Sveti Mesrop Maštoc
- God
- 17. februarja
- Obdobje
- 5. stoletje
- Smrt
- 440.
Življenje
Sveti Mesrop, v armenskem izročilu imenovan Maštoc, je bil blagovestnik, menih, cerkveni pisatelj in proslavljeni cerkveni učitelj, ki je živel v Armeniji od 361 do 441. Rodil se je v kraju Hasik v pokrajini Taron kot sin plemiča Vartana iz velikaškega rodu Mamikonijancev. V mladosti je bil učenec svetega patriarha Nersesa in je prejel vrhunsko izobrazbo ter postal odličen poznavalec grškega, sirskega in perzijskega jezika. Zaradi svoje modrosti in učenosti je bil imenovan za cesarskega tajnika in pisarja na dvoru armenskega kralja Hosrova III., kjer je sestavljal kraljeve odloke.
V starosti približno tridesetih let je Mesrop začutil klic v popolnejše krščansko življenje. Zapustil je kraljevi dvor, prejel svete redove ter se s skupino izbranih učencev umaknil v samostan, kjer je preživljal dni v strogi pokori, postu ob zelenjavi, nošenju raševine in nočnih bdenjih ob preučevanju Svetega pisma. Okoli leta 394 se je odpravil kot misijonar v pokrajino Goltn ob reki Araks, kjer je spreobrnil mnoge pogane in krivoverce. Vendar se je pri delu z ljudstvom srečal z veliko oviro: armensko ljudstvo ni imelo lastne pisave, temveč so uporabljali grške, perzijske in sirske črke, zato sta bila Sveto pismo in bogoslužje preprostemu ljudstvu povsem nerazumljiva.
Voden od goreče želje, da bi ljudstvu omogočil branje Božje besede v maternem jeziku, se je Mesrop odločil sestaviti armensko pisavo. Pri tem sta ga vsestransko podprla armenski patriarh sveti Izak Veliki in kralj Vramšapuh. Po posvetovanju z učenimi možmi v Mezopotamiji in ob goreči molitvi k Bogu je Mesrop leta 406 ustvaril armensko abecedo s šestintridesetimi črkami, ki se je popolnoma prilagodila glasovom armenskega jezika. To je postalo temelj celotne armenske krščanske pismenosti in narodnega obstoja.
Mesrop je takoj ustanovil številne šole po vsej deželi, nato pa je pisavo prilagodil tudi za Gruzijce in kavkaške Albance ter jim oznanjal evangelij. Svoje najbolj nadarjene učence je poslal v Atene, Carigrad, Aleksandrijo in Antiohijo, da bi se naučili grškega jezika in prinesli mojstrovine krščanske misli. Skupaj s patriarhom Izakom je v armenski jezik prevedel celotno Sveto pismo Stare in Nove zaveze iz grškega besedila Septuaginte, preuredil liturgijo po zgledu svetega Bazilija Velikega ter prevedel koncilske spise in dela cerkvenih očetov. Sestavil je tudi številne bogoslužne himne v armenskem jeziku. Po smrti patriarha Izaka leta 440 je Mesrop prevzel duhovno vodstvo nad celotno Cerkvijo. V miru je umrl v Valaršabadu leta 441.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Mesropa Maštoca se obhaja 17. februarja, Armenska cerkev pa se ga slovesno spominja 19. februarja in uvršča njegovo ime v mašni kanon. Rimski martirologij ga časti kot učitelja Armencev, ki je izumil pisavo, da bi poučil ljudstvo o Svetem pismu, prevedel obe Zavezi in sestavil cerkvene himne. Njegov grob v Ošakanu je glavno romarsko središče armenskega naroda. Je zavetnik prevajalcev, učiteljev, pisateljev in armenske krščanske kulture. V sakralni umetnosti je upodobljen v meniški obleki, medtem ko drži ploščo z armensko abecedo in knjigo prevedenega Svetega pisma.
Isti dan, 17. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Antoni Leszczewicz, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Luka Belludi, duhovnik 13. stoletje
- Sveti Bonos iz Trierja, škof 4. stoletje
- Sveti Evermod Ratzeburški, škof 12. stoletje
- Sveti Finan iz Lindisfarna, škof in opat 7. stoletje
- Sveti Fintan iz Clonenagha, opat 7. stoletje
- Sveti Flavijan Carigrajski, škof 5. stoletje
- Sveti Konstabil iz Cave, opat 5. stoletje
- Sveti Peter Yu Chŏng-nyul, mučenec 19. stoletje
- Sveti sedmerica ustanoviteljev Reda servitov, redovniki 14. stoletje
- Sveti Silvin iz Thérouannea, škof 8. stoletje
- Sveti Teodor Tiron, vojak in mučenec 4. stoletje