Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveti Celestin I.

Sveti Celestin I.
Klikni za povečavo
×
Sveti Celestin I.
Sveti Celestin I.. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Celestin I.

God
27. julija
Obdobje
5. stoletje
Smrt
432.

Življenje

Sveti Celestin I. se je rodil v Rimu v družini plemiča Priska ter je od rane mladosti rastel v naročju Rimske cerkve in posvetil vse svoje življenje Bogu. Po starodavnem izročilu je nekaj časa preživela v Milanu ob svetem Ambrožu ter vplival duha nepokolebljive pravovernosti. V dokumentih svetega papeža Inocenca I. iz leta 416 se omenja kot diakon rimske škofije, leta 418 pa mu je sveti Avguštin poslal pismo, polno najglobljega spoštovanja. Po smrti papeža Bonifacija I. je bil Celestin leta 422 soglasno izvoljen za Petrovega naslednika na rimskem sedežu. Njegov pontifikat je trajal skoraj deset let in potekal v izjemno burnem obdobju, ko so vdori barbarskih plemen in nevarna krivoverstva grozili edinosti in miru Cerkve.

Kot rimski prvoličnik je sveti Celestin pokazao izjemno trdnost in blagost duha. Odločno je branil cerkveno disciplino in stare kanone ter pošiljal pisma škofom Ilirika, Galije in južne Italije. Utrdil je pooblastila papeškega vikarja v Solunu, opominjal škofe, naj ne kratijo zakramentnega spravljenja umirajočim, ter močno poudaril načelo, da je treba ljudstvo v veri poučevati, ne pa se povzemati po njem. Ko je leta 430 umrl sveti Avguštin, je Celestin poslal znamenito pismo galskim škofom, v katerem je hvalil svetost, modrost in teološki nauk nezmotljivega učitelja milosti ter prepovedal vsak napad na njegov spomin. Iz Italije je izgnal pelagijanca Celestija, s pomočjo galskih škofov svetega Germana iz Auxerra in svetega Volka iz Troyesa pa je izkoreninil pelagijanstvo na britanskih tlehn.

Največji in najusodnejši boj njegovega pontifikata je bila obramba pravovernosti proti carigrajskemu patriarhu Nestoriju, ki je zanikal božansko materinstvo Presvete Device Marije. Na rimskem sinodu leta 430 je Celestin slovesno obsodil Nestorijeve zablode in poveril svetemu Cirilu Aleksandrijskemu, da v imenu Apostolskega sedeža izvrši to sodbo. Ko je bil leta 431 sklican Tretji ekumenski koncil v Efezu, je Celestin poslal svoje legate, ki so v edinosti s svetim Cirilom in koncilskimi očeti potrdili obsodbo krivoverstva ter slovesno razglasili Blaženo Devico Marijo za Mater božjo, Bogorodico (Theotokos). Dejanje, ki je bilo med zadnjimi zgodovinskimi dejanji papeža Celestina, je bilo pošiljanje svetega Patrika kot škofa in oznanjevalca v Irsko leta 432, s čimer je postavil temelje krščanskega preporoda tega naroda. Sveti Celestin je umrl v Rimu 26. julija 432.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Celestina I. se v Rimskokatoliški cerkvi obhajuje 27. julija, medtem ko se v nekaterih latinskih koledarjih spominja 6. aprila, v Vzhodnih cerkvah pa 8. aprila. Njegovo sveto telo je bilo najprej položeno v Priscilinih katakombah na Salarijski cesti, ki jih je za časa življenja dal okrasiti s freskami Efeškega koncila, leta 820 pa je papež sveti Paskal I. prenesel njegove relikvije v rimsko baziliku svete Praksede. Del njegovih relikvij se češče tudi v stolnici v Mantovi. Cerkev ga čašti kot neustrašnega branitelja bogočloveštva Jezusa Kristusa, pospeševalca češčenja Matere božje in začetnika evangelizacije Irske. V umetnosti je upodobljen v papeškem oblačilu s tiaro in papeškim križem, ko v roki drži knjigo koncilskih sklepov in sliko Matere božje z Detetom Jezusom.

Isti dan, 27. julija, godujejo tudi