SVETNICA · CESARICA
Sveta Pulherija
- God
- 10. septembra
- Obdobje
- 5. stoletje
- Smrt
- 453.
Življenje
Sveta Pulherija se je rodila 19. januarja 399 kot najstarejša hči vzhodnorimskega cesarja Arkadija. Po očetovi smrti leta 408 je njen mlajši brat Teodozij II. postal cesar pri le sedmih letih. Pulherija je zgodaj dozorela ter se izkazala za izjemno modro in sposobno pri vodenju državnih zadev, pri čemer je imela dobrodejni vpliv na mladega cesarja. Senat jo je 4. julija 414 razglasil za avgusto in regentko cesarstva. Pulherija je naredila zaobljubo devicaštva in k temu spodbudila tudi svoje sestre ter spremenila cesarski dvor v kraj molitve, pobožnosti in duhovnega dela.
Ko je carigrajski patriarh Nestorij začel širiti krivoverstvo in nikal Mariji naslov Bogorodica, se je sveta Pulherija neustrašno postavila v bran katoliški resnici. Sveti Ciril Aleksandrijski ji je poslal svoje teološko delo O veri k Pulheriji, njena vztrajnost pa je bila odločilna, da je cesar Teodozij II. potrdil obsodbo Nestorija na efeškem koncilu leta 431. Zaradi dvornih spletk se je morala leta 446 začasno umakniti z dvora in je živela redovno življenje v predmestju Carigrada, vendar se je kmalu vrnila. Po bratovi smrti leta 450 je bila razglašena za cesarico ter je sklenila zakon z vojskovodjem Marcijanom pod pogojem, da njena zaobljuba devicaštva ostane popolnoma nedotaknjena.
V času, ko je arhimandrit Evtih začel širiti monofizitizem, se je Pulherija znova dala v službo Cerkve in tesno sodelovala s svetim papežem Levom I. Velikim. Papež ji je poslal številna zahvalna pisma in izpostavil njene neprecenljive zasluge za vero. Pulherija in cesar Marcijan sta se osebno udeležila šestega zasedanja četrtega ekumenskega koncila v Kalcedonu leta 451, na katerem je bilo premagano krivoverstvo in potrjena vera v dve naravi v Kristusu.
Odlikovala se je tudi z veliko stavbno dejavnostjo: postavila je tri veličastne cerkve, posvečene Božji materi v Carigradu, številne bolnišnice in zavetišča za reveže. Leta 438 je v prestolnico dala prenesti kosti svetega Janeza Zlatoustega ter relikvije štiridesetih mučenikov iz Sebaste. Mirno je umrla v Carigradu leta 453.
Češčenje in zavetništvo
Katoliška in Vzhodne cerkve obhajajo god svete Pulherije 10. septembra, v Rimskem martirologiju pa je zabeležena kot braniteljica in pospeševalka prave vere. Častijo jo kot zavetnico vladarjev, posvečenih devic in revežev. V krščanski ikonografiji je upodobljena v cesarskem oblačilu s krono na glavi, ko drži križ, maketo cerkve ali ikono Božje matere.
Isti dan, 10. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Sebastijan Kimura, Frančišek Morales, prezbiterja, in petdeset tovarišev, mučenci 17. stoletje
- Sveti Agabij iz Novare, škof 5. stoletje
- Sveti Ambrož Edvard Barlow, prezbiter in mučenik 17. stoletje
- Sveti Nemezij Aleksandrijski, mučenik 2. stoletje
- Sveti Nikolaj iz Tolentina, prezbiter 14. stoletje
- Sveti Salvij iz Albija, škof 6. stoletje
- Blaženi Jakob Gagnot, prezbiter in mučenik 18. stoletje
- Blaženi Oglerij iz Lucedija, opat 13. stoletje
- Sveti Nemezijan, Feliks, Lucij, Feliks, Litej, Polijan, Viktor, Jader in Dativ, škofje in mučenci 3. stoletje
- Sveti Teodard iz Tongerena, škof in mučenik 7. stoletje