Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveta Evstohija

Sveta Evstohija
Klikni za povečavo
×
Sveta Evstohija
Sveta Evstohija. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · DEVICA

Sveta Evstohija

God
28. septembra
Obdobje
5. stoletje
Smrt
420.

Življenje

Sveta Evstohija, hči rimske patricijke svete Pavle, se je rodila v Rimu okrog leta 368 v eni najuglednejših plemiških družin cesarstva. Že od svoje najzgodnejše mladosti se je odlikovala po izredni pobožnosti, bistrosti uma in neugasljivi ljubezni do Kristusa ter se zaobljubila trajnemu devištvu. Bila je prva rimska plemkinja, ki je javno izrekla takšno zaobljubo, sveti Hieronim pa ji je poslal svoje znamenito pismo o ohranitvi devištva, ki je postalo temeljni spis krščanske askeze.

Ko je sveti Hieronim leta 385 zapustil Rim in se odpravil proti Vzhodu, se je Evstohija s svojo sveto materjo Pavlo odločila iti za svojim duhovnim učiteljem. Zapustili sta bogastvo, sorodnike in posvetne časti ter se naselili v Betlehemu v Judeji, nedaleč od kraja Gospodovega rojstva. Tam sta postavili samostane za menihe in device, kjer je Evstohija preživljala dneve v neprestani molitvi, strogem postu, telesnem delu in preučevanju Svetega pisma.

Evstohija se je odlično naučila hebrejščine in grščine ter postala Hieronimova zvesta in neutrudna sodelavka pri prevajanju in prepisovanju svetopisemskih besedil. Po smrti svoje matere Pavle leta 404 je Evstohija prevzela vodstvo ženskih samostanov v Betlehemu. Pogumno je prestala divjaški napad pelagijanskih razbojnikov, ki so požgali dele samostana in zlorabljali redovnice. Sijoča od velikih zaslug in kreposti je sveta Evstohija v miru preminila v Betlehemu okrog leta 419.

Češčenje in zavetništvo

God svete Evstohije obhajamo 28. septembra. Rimski martirologij trajno ohranja spomin na njen odhod iz Rima v Betlehem z materjo Pavlo, da ne bi bila prikrajšana za nasvete učitelja Hieronima, ter na njen blaženi prehod h Gospodu v polnosti zaslug. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni poleg groba svete Pavle in svetega Hieronima v bližini votline Kristusovega rojstva v Betlehemu. Je zavetnica redovnic, devic in tistih, ki preučujejo svetopisemske jezike. V umetnosti jo upodabljajo s tančico, ko drži knjigo Svetega pisma, lilijo devištva in razpelo.

Isti dan, 28. septembra, godujejo tudi