SVETNICA · DEVICA
Sveta Evstohija
- God
- 28. septembra
- Obdobje
- 5. stoletje
- Smrt
- 420.
Življenje
Sveta Evstohija, hči rimske patricijke svete Pavle, se je rodila v Rimu okrog leta 368 v eni najuglednejših plemiških družin cesarstva. Že od svoje najzgodnejše mladosti se je odlikovala po izredni pobožnosti, bistrosti uma in neugasljivi ljubezni do Kristusa ter se zaobljubila trajnemu devištvu. Bila je prva rimska plemkinja, ki je javno izrekla takšno zaobljubo, sveti Hieronim pa ji je poslal svoje znamenito pismo o ohranitvi devištva, ki je postalo temeljni spis krščanske askeze.
Ko je sveti Hieronim leta 385 zapustil Rim in se odpravil proti Vzhodu, se je Evstohija s svojo sveto materjo Pavlo odločila iti za svojim duhovnim učiteljem. Zapustili sta bogastvo, sorodnike in posvetne časti ter se naselili v Betlehemu v Judeji, nedaleč od kraja Gospodovega rojstva. Tam sta postavili samostane za menihe in device, kjer je Evstohija preživljala dneve v neprestani molitvi, strogem postu, telesnem delu in preučevanju Svetega pisma.
Evstohija se je odlično naučila hebrejščine in grščine ter postala Hieronimova zvesta in neutrudna sodelavka pri prevajanju in prepisovanju svetopisemskih besedil. Po smrti svoje matere Pavle leta 404 je Evstohija prevzela vodstvo ženskih samostanov v Betlehemu. Pogumno je prestala divjaški napad pelagijanskih razbojnikov, ki so požgali dele samostana in zlorabljali redovnice. Sijoča od velikih zaslug in kreposti je sveta Evstohija v miru preminila v Betlehemu okrog leta 419.
Češčenje in zavetništvo
God svete Evstohije obhajamo 28. septembra. Rimski martirologij trajno ohranja spomin na njen odhod iz Rima v Betlehem z materjo Pavlo, da ne bi bila prikrajšana za nasvete učitelja Hieronima, ter na njen blaženi prehod h Gospodu v polnosti zaslug. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni poleg groba svete Pavle in svetega Hieronima v bližini votline Kristusovega rojstva v Betlehemu. Je zavetnica redovnic, devic in tistih, ki preučujejo svetopisemske jezike. V umetnosti jo upodabljajo s tančico, ko drži knjigo Svetega pisma, lilijo devištva in razpelo.
Isti dan, 28. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Bernardin Tomitano iz Feltrea, prezbiter 15. stoletje
- Sveti Anemund iz Lyona, škof in mučenik 7. stoletje
- Sveti Faust iz Rieza, škof 5. stoletje
- Sveti Hariton, opat 4. stoletje
- Sveti Lavrencij Ruiz iz Manile in petnajst tovarišev, mučenci 17. stoletje
- Sveti Salonij iz Ženeve, škof 5. stoletje
- Sveti Venčeslav, mučenik 10. stoletje
- Sveti Zama iz Bologne, škof 4. stoletje
- Blaženi Frančišek Ksaverij Ponsa Casallarch, redovnik in mučenik 19. stoletje
- Blaženi Janez Shozaburo, katehet, Mancij Ichizayemon, Mihael Taiemon Kinoshi, Lavrencij Hachizo, Peter Terai Kuhioye in Tomaž Terai Kahioye, mučenci 17. stoletje
- Blaženi Jožef Tarrats Comaposada, redovnik in mučenik 19. stoletje
- Sveti Alfej, Aleksander in Zosim, brati in mučenci 4. stoletje
- Sveti Eksuperij iz Toulousea, škof 5. stoletje
- Sveti Simon de Rojas, prezbiter 17. stoletje