Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Spomin › Sveti Patapij

SVETNIK · PUŠČAVNIK

Sveti Patapij

God
8. decembra
Obdobje
5. stoletje

Življenje

Sveti Patapij se je rodil v četrtem stoletju v pobožni krščanski družini v znameniti tebaidski puščavi v Egiptu. Že v zgodnji mladosti je začutil privlačnost do puščavniškega življenja in evangeljske popolnosti ter se umaknil v tiho egiptovsko puščavo, kjer je preživel vrsto let v neprestani molitvi, strogem postu in premišljevanju Božje besede.

Ko se je glas o njegovi svetosti, modrosti in čudežnih delih začel širiti, so mnogi hiteli k njemu ter iskali duhovno vodstvo. V želji, da bi se izognil človeškim pohvalam in ohranil skritost pred Bogom, je Patapij zapustil Egipt in odpotoval v Carigrad. Tam se je naselil kot samotar v skromni celici v četrti Vlaherne, blizu mestnega obzidja, ter nadaljeval svoj podvig v tišini in premišljevanju. Tudi v cesarski prestolnici je postal vir tolažbe za bolne, uboge in trpeče. Sveto je v miru umrl v Carigradu v petem stoletju, njegovo telo pa so pokopali v carigrajskem samostanu Egipčanov.

Čudeži

Sveti Patapij je bil obdarjen z izrednim darom delanja čudežev in ozdravljanja bolnikov. Izročilo poroča, da je z molitvijo in znamenjem križa vračal vid slepim, izganjal nečiste duhove ter zdravil hude bolezni vodenice. Tudi po njegovi smrti so se na njegovem grobu dogajala številna čudežna ozdravljenja.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Patapija obhajamo 8. decembra v Katoliški in v Pravoslavni cerkvi. Njegov spomin je zapisan v Rimskem martirologiju. Njegove relikvije so pozneje prenesli v samostan svetega Patapija na gori Geraneia pri Loutrakiju v Grčiji, kjer jih še danes z velikim spoštovanjem častijo. Upodabljajo ga kot ostarelega puščavnika z dolgo sivo brado, v skromnem meniškem plašču, z rokami, sklenjenimi v molitev.

Isti dan, 8. decembra, godujejo tudi