SVETNIK · ŠKOF
Sveti Faust iz Rieza
- God
- 28. septembra
- Obdobje
- 5. stoletje
- Smrt
- 495.
Življenje
Sveti Faust se je rodil med letoma 405 in 410 na britanskem otoku. O njegovem otroštvu in zgodnji mladosti je malo znanega, vendar je zgodaj pridobil visoko izobrazbo. Pod pobožnim vplivom svoje matere, ki se je odlikovala po svetem življenju, se je Faust odpovedal posvetni poti in vstopil v znameniti samostan na otoku Lérins. Tam je bil posvečen v duhovnika, zaradi svoje izredne pobožnosti, askeze in zgovornosti pa je bil leta 432 izvoljen za opata kot naslednik svetega Maksima. Kot opat je vodil samostan več kot dvajset let ter zaslovel kot odličen pridigar in asket.
Po Maksimovi smrti je bil izvoljen za škofa mesta Riez v Provansi. Tudi kot škof ni opustil meniškega načina življenja; pogosto se je vračal v Lérins, da bi obnovil duhovno vnemo, v svoji škofiji pa je ustanovil številne nove samostane. Bil je neomajen nasprotnik arijanstva in poganstva. Zaradi svoje obrambe katoliške vere in odpora proti arijanskemu vizigotskemu kralju Evriku je bil Faust izgnan iz svoje škofije ter je preživel osem let v izgnanstvu, kjer je trpel pomanjkanje ob pomoči zvestih prijateljev. Po Evrikovi smrti se je vrnil v Riez in nadaljeval vodenje svoje škofije do smrti, ki je nastopila med letoma 490 in 495.
V bogoslovnih razpravah svojega časa se je Faust odločno boril proti pelagijanizmu, obenem pa je prav tako odločno nastopil proti krivemu nauku o predestinaciji, ki ga je širil prezbiter Lucid. Na prošnjo sinod v Arlesu in Lyonu je napisal delo O Božji milosti in svobodni volji človeškega uma, v katerem je zagovarjal svobodo človeške volje ob Božji pomoči, čeprav so bili posamezni poudarki v tem delu pozneje predmet teoloških razprav. Napisal je tudi izvrstno delo O Svetem Duhu, kjer je branil isto bistvo tretje božje osebe z Očetom in Sinom.
Češčenje in zavetništvo
Sveti Faust je umrl v glasu svetosti. Njegovo ljudstvo ga je takoj prepoznalo za svetnika in mu v čast postavilo baziliko v Riezu. Cerkev obhaja njegov god 28. septembra, njegov spomin pa je zapisan v Rimskem martirologiju. V umetnosti se upodablja v škofovskih oblačilih, s peresom v roki in knjigami svojih razprav proti krivoverstvom, s pogledom, usmerjenim proti nebu v znamenje globokega premišljevanja.
Isti dan, 28. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Bernardin Tomitano iz Feltrea, prezbiter 15. stoletje
- Sveta Evstohija, devica 5. stoletje
- Sveti Anemund iz Lyona, škof in mučenik 7. stoletje
- Sveti Hariton, opat 4. stoletje
- Sveti Lavrencij Ruiz iz Manile in petnajst tovarišev, mučenci 17. stoletje
- Sveti Salonij iz Ženeve, škof 5. stoletje
- Sveti Venčeslav, mučenik 10. stoletje
- Sveti Zama iz Bologne, škof 4. stoletje
- Blaženi Frančišek Ksaverij Ponsa Casallarch, redovnik in mučenik 19. stoletje
- Blaženi Janez Shozaburo, katehet, Mancij Ichizayemon, Mihael Taiemon Kinoshi, Lavrencij Hachizo, Peter Terai Kuhioye in Tomaž Terai Kahioye, mučenci 17. stoletje
- Blaženi Jožef Tarrats Comaposada, redovnik in mučenik 19. stoletje
- Sveti Alfej, Aleksander in Zosim, brati in mučenci 4. stoletje
- Sveti Eksuperij iz Toulousea, škof 5. stoletje
- Sveti Simon de Rojas, prezbiter 17. stoletje