Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Spomin › Sveti Fingar (Gigner)

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Fingar (Gigner)

God
23. marca
Obdobje
5. stoletje

Življenje

Sveti Fingar, v starodavnih zapisih omenjen tudi pod imenom Gigner, je bil krščanski mučenec, ki je položil svoje življenje za Gospoda Jezusa Kristusa v pokrajini Cornwall na jugozapadu Britanije v petem stoletju. Izhajal je iz Irske, iz ugledne kraljeve družine, vendar je posvetne časti in oblast zamenjal za hojo za Križanim.

Ko je po oznanjevanju svetega Patrika sprejel evangelij, se je Fingar odpovedal vsemu zemeljskemu bogastvu in se odločil oditi v prostovoljno izgonstvo zaradi širjenja krščanske vere. Skupaj s svojo sestro Pijalo in skupino zvestih tovarišev je preplul morje in pristal na obali Cornwalla. Tam so začeli oznanjati veselo vest tamkajšnjemu prebivalstvu, ki je bilo v veliki meri še pogansko.

Njihovo blagovestniško delovanje in spreobrnjenje mnogih duš sta izzvala jezo lokalnega poganskega vladarja Teodorika. Kralj je s svojimi oboroženimi vojaki prestregel krščanske misionarje ter jih dal ujeti. Fingar je pogumno stopil pred tirana in izpovedal, da je Kristus edini pravi Bog in Odrešenik. Po kraljevem ukazu so bili Fingar in njegovi tovariši brez milosti posekani z mečem. S svojo krvjo so posvetili tla Cornwalla ter prejeli nemarljivo mučeniško krono.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Fingarja obhajamo 23. marca. Rimski martirologij trajno ohranja spomin na njegovo junaško mučeništvo v Cornwallu. V Cornwallu in Bretanji so mu v čast postavljene župnijske cerkve in svetlišča, zlasti v kraju Gwinear, ki nosi njegovo ime. Verniki ga častijo kot nebeškega zavetnika misijonarjev in potnikov. V krščanski umetnosti je upodobljen s kraljevskimi znamenji in z mučeniško palmo v roki, pogosto z mečem, ki označuje način njegovega prehoda v nebeško slavo.

Isti dan, 23. marca, godujejo tudi