Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveti Hipatij Bitinski

SVETNIK · OPAT

Sveti Hipatij Bitinski

God
17. junija
Obdobje
5. stoletje
Smrt
446.

Življenje

Sveti Hipatij se je rodil v Frigiji v Mali Aziji v drugi polovici četrtega stoletja v plemeniti krščanski družini. Pridobil je dobro izobrazbo, vendar je pri osemnajstih letih zapustil očetovski dom in vse svetne časti, da bi se posvetil redovniškemu življenju. Po bivanju v Trakiji in Egiptu je prišel v Bitinijo nedaleč od Carigrada, kjer je vstopil v zapuščeni samostan Rufinijane.

Tam je Hipatij obnovil redovniško življenje ter bil kmalu izvoljen za igumana, opata samostana. Kot predstojnik se je odlikoval z izjemno strogostjo do samega sebe: jedel je le suh kruh, malo zelenjave in vode, noči preživljal v molitvi in bedenju ter nosil uboga oblačila. Svoje redovnike je z veliko očetovsko modrostjo poučeval v popolni pokorščini redovniškemu pravilu in bratovski ljubezni, medtem ko je laike, ki so prihajali k njemu, privabljal k strahu Božjemu, poštenju in krščanski morali.

Bil je neustrašen branilec pravovernosti. Ko je carigrajski patriarh Nestorij začel širiti svoje zablode zoper dostojanstvo Matere Božje, je bil Hipatij med prvimi, ki so javno odstranili Nestorijevo ime z liturgičnih diptihov, ne da bi se bal groženj patriarha in cesarskega dvora. Nudil je zavetje preganjanim, hranil lačne med lakoto in zdravil bolne s svojo molitvijo. Po dolgem življenju, izpolnjenem z deli vere in ljubezni, je sveti Hipatij v miru izročil svojo dušo Bogu leta 446.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Hipatija Bitinijskega obhajujemo 17. junija. Rimski martirologij ga trajno slavi kot igumana samostana Rufinijane v Bitiniji, ki je s skromnim življenjem in strogim postom poučil svoje učence v popolni redovniški pokorščini, laike pa v strahu Božjem. Njegov obsežni življenjepis je sestavil njegov učenec Kalinik ter zapustil dragoceno pričevanje o zgodnjebizantinskem redovništvu. Češčen je kot zavetnik redovnikov, igumanov in branilcev pravovernega češčenja Matere Božje. V umetnosti se upodablja v redovniški obleki s kapuco, z križem, rožnim vencem in zvitkom s svojimi duhovnimi pouki.

Isti dan, 17. junija, godujejo tudi