Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveti Avguštin

Sveti Avguštin
Klikni za povečavo
×
Sveti Avguštin
Sveti Avguštin. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ

Sveti Avguštin

God
28. avgusta
Obdobje
5. stoletje
Smrt
430.

Življenje

Sveti Avguštin se je rodil 13. novembra 354 v Tagasti v Numidiji, v današnji Alžiriji. Oče Patricij je bil pogan, ki se je spreobrnil pred smrtjo, mati sveta Monika pa je bila žena vzvišene vere, ki je leta v solzah molila za spreobrnjenje svojega sina. Avguštin je pridobil visoko izobrazbo v Madauri in Kartagi ter postal vrhunski učitelj govorništva. V svoji burni in nemirni mladosti je taval po raznih moralnih stranpoteh ter se priklonil zablodam manihejstva, ko je iskal resnico, ki bi utažila žejo njegovega uma in srca.

Pot ga je preko Rima pripeljala v Milano, kjer je postal cesarski učitelj retorike. Tam je začel poslušati pridige svetega Ambrožija Milanskega, ki so mu odprle duhovni pomen Svetega pisma. Po težkih notranjih bojih je poleti leta 386 v milanskem vrtu doživel popolno spreobrnjenje, v velikonočni noči leta 387 pa ga je sveti Ambrožij krstil. Po smrti matere Monike v Ostiji se je Avguštin vrnil v Afriko, razprodal posest, razdelil denar ubogim ter s skupino prijateljev ustanovil samostan v Tagasti, kjer se je posvetil molitvi, askezi in preučevanju Božje besede.

Leta 391 je bil posvečen v duhovnika, leta 395 pa za škofa mesta Hipon v Afriki. Polnih štiri in trideset let je upravljal škofijo kot pravi vzor čredi, neumorno vsak dan pridigal Božjo besedo ter skrbel za uboge. Sestavil je bogato zakladnico teoloških in filozofskih spisov, s katerimi je obogatil Zahodno Cerkev. V svojih Izpovedih je razkril pretresljivo zgodovino Božje milosti v svojem življenju, v delu O Božji državi pa je ponudil krščanski pogled na celotno človeško zgodovino. Kot neomajen branitelj pravovernosti je premagal zablode manihejcev, donatistov in pelagijancev, zaradi česar je z pravico imenovan Doktor milosti (Doctor Gratiae). Umrl je v Hiponu 28. avgusta 430, v času, ko so vandalske čete držale mesto pod obleganjem.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Avguština obhajamo 28. avgusta. Cerkev ga česti kot enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev in enega največjih teoloških umov v zgodovini krščanstva. Njegove svete relikvije počivajo v cerkvi San Pietro in Ciel d'Oro v Paviji v Italiji, v veličastni marmorni arki. Je glavni zavetnik teologov, filozofov, tiskarjev in redovnikov avguštincev, ki živijo po njegovem pravilu. V sakralni umetnosti ga upodabljajo v škofovskem oblačilu z mitro in pastirsko palico, v roki pa drži knjigo svojih spisov in plamteče srce, simbol njegove goreče ljubezni do Boga in resnice.

Isti dan, 28. avgusta, godujejo tudi