Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 5. stoletje › Življenjepisi › Sveti Hieronim

Sveti Hieronim
Klikni za povečavo
×
Sveti Hieronim
Sveti Hieronim. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PREZBITER IN CERKVENI UČITELJ

Sveti Hieronim

God
30. septembra
Obdobje
5. stoletje
Smrt
420.

Življenje

Sveti Hieronim se je rodil v Stridonu, mestu na meji med Dalmacijo in Panonijo, okoli leta 342. Kot nadarjen mladenič je odšel v Rim, kjer je pridobil vrhunsko klasično in govorniško izobrazbo ter prejel zakrament svetega krsta. Privlačen z vzvišenostjo asketskega življenja je začel teološki študij v Trierju, bival v Ogleju ter se okoli leta 373 odpravil na Vzhod. V Antiohiji je poslušal razlage Svetega pisma, od leta 374 do 379 pa je živel strogo samotarsko življenje v sirski puščavi Halkidi ter preživljal dneve v molitvi, pokori in učenju hebrejskega jezika. V Antiohiji je bil posvečen v prezbiterja, nato pa je v Carigradu postal prijatelj in učenec svetega Gregorja Nazianškega.

Leta 382 se je vrnil v Rim in postal tajnik papeža Damaza, ki mu je zaupal epohalno delo prenove latinskega prevoda Svetega pisma. V Rimu je zbral krog pobožnih plemkinj, med katerimi so bile Marcela, Paula in Evstohija, ter jih poučeval v svetopisemskih jezikih in askezi. Po smrti papeža Damaza je zaradi spletk in nerazumevanja leta 385 zapustil Rim ter se leta 386 za stalno naselil v Betlehemu. Tam je postavil samostan v bližini votline Kristusovega rojstva, kjer je preživel preostanek življenja v molitvi, pokori in neprestanem znanstvenem delu.

Njegovo glavno življenjsko delo je bil prevod Stare zaveze iz izvirnega hebrejskega jezika v latinščino ter revizija Nove zaveze, s čimer je nastala Vulgata, uradno svetopisemsko besedilo Zahodne Cerkve. Sestavil je neprecenljive razlage skoraj vseh svetopisemskih knjig, apologetska dela proti Helvidiju, Jovinijanu, Vigilanciju in pelagijancem ter znamenito delo O znamenitih možeh. Zaradi svoje ognjevite narave in brezkompromisne ljubezni do resnice je vodil številne teološke polemike, a je vedno ostal ponižno podrejen avtoriteti apostolskega sedeža. Umrl je v visoki starosti v Betlehemu 30. septembra leta 420.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Hieronima se obhaja 30. septembra. Cerkev ga časti kot enega izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev in največjega svetopisemskega strokovnjaka krščanske antike. Njegove posmrtne ostanke so pozneje prenesli iz Betlehema v Rim ter počivajo v baziliki Marije Snežne. Je glavni zavetnik Dalmacije, prevajalcev, biblicistov, teologov, študentov in knjižničarjev.

V krščanski umetnosti se sveti Hieronim upodablja v kardinalskem škrlatnem oblačilu ali kot puščavnik v votlini, ki se s kamnom tolče po prsih pred razpelom ter drži knjigo Svetega pisma in pero, pogosto z levom ob nogah, ki ponazarja njegovo duhovno moč in hvaležnost narave.

Isti dan, 30. septembra, godujejo tudi