Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Spiridon iz Trimitunta

Sveti Spiridon iz Trimitunta
Klikni za povečavo
×
Sveti Spiridon iz Trimitunta
Sveti Spiridon iz Trimitunta. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF

Sveti Spiridon iz Trimitunta

God
12. decembra
Obdobje
4. stoletje
Smrt
348.

Življenje

Sveti Spiridon se je rodil na otoku Ciper konec tretjega stoletja v skromni in pobožni kmečki družini. V mladosti se je poročil in dobil hčerko Ireno ter živel kot preprost pastir ovac ter prevajal dneve v enostavnem delu, molitvi in neizmerni ljubezni do ubogih, s katerimi je delil vse, kar je imel. Po prezgodnji smrti svoje žene se je Spiridon še tesneje posvetil Bogu v samoti in askezi, vendar je obdržal svojo pastirsko službo in čuval črede.

Ko je v ciprskem mestu Trimitunt ostal prazen škofovski sedež, je krščansko ljudstvo, ko je prepoznalo njegovo izjemno svetost, preprostost in modrost srca, enoglasno izvolilo Spiridona za svojega škofa. Kot pastir duš Spiridon ni zapustil svoje skromne pastirske palice niti enostavne pastirske kape iz pletene volne ter je ostal pravi pravcati pastir črede v vsakem pogledu. Leta 325 je sodeloval na Prvem vesoljnem koncilu v Niceji, kjer je s svojo globoko in razsvetljeno vero branil katoliško pravovernost proti arijskemu kriverstvu ter pričeval o skrivnosti Presvete Trojice pred učenimi filozofi in koncilskimi očeti. Po vrnitvi na Ciper je z veliko blagostjo in ljubeznijo nadaljeval z vodenjem svoje črede vse do mirnega odhoda k Gospodu v sredini četrtega stoletja.

Čudeži

Svetega Spiridona je odlikoval izjemen dar čudodelnosti, po katerem so bila njegova dela slavljena na ustih vseh vernikov. Izročilo pravi, da je na Nicejskem koncilu, da bi razložil skrivnost Presvete Trojice, vzel v roko navadno glineno posodo (opeko) in jo stisnil: v tem trenutku je iz nje izbruhnil plamen navzgor, voda je potekla na tla, zemlja pa je ostala v njegovi roki, s čimer je pokazal, kako tri različne resničnosti tvorijo eno bitje. Prav tako je po njegovi molitvi v času hude suše padel obilen dež, tatovi, ki so ponoči prišli ukrast njegove ovce, pa so se z nevidno močjo našli zvezani vse do jutra, ko jih je sveti škof blago okregal, osvobodil in jim podaril enega ovna, da njun trud ne bi bil zastonj.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god svetega Spiridona, škofa, 12. decembra po Rimskem martiriju. Njegovo nerazpadlo telo danes počiva v mestu Krf na istoimenskem grškem otoku, kamor je bilo preneseno v petnajstem stoletju in kjer predstavlja eno največjih svetišč krščanskega sveta. V sakralni umetnosti se upodablja v škofovskih oblačilih, s prepoznavno pastirsko kapo iz pletenega trsja ali volne na glavi, ko drži škofovsko palico in opeko, iz katere izbijata plamen in voda. Je zavetnik otoka Krf, Cipra, pastirjev, lončarjev in ubogih.

Isti dan, 12. decembra, godujejo tudi